Hudič ne da miru...

Sedaj pa je že čas za nov zapis. Sračka je ostala še naprej urejena; jem tudi solato s čemažem in celo s spomladanskim zeljem. Gre malo mehkeje, ampak ni primerjave s prejšnjo drisko. Tudi mi ni treba vstajati ponoči zaradi tega. Do tu je kar OK.

Ampak, kot vedno, se pač pojavi kaj drugega. Bil sem pri urologu (po 3 letih), h kateremu hodim na običajne kontrole; seveda samoplačniško. Vse je OK oz. ni nobenih sprememb. Razen...

Pred meseci sem se umival z zelo grobo gobo in sem očitno malo načel sluznico na glavici nekoč najpomembnejšega moškega organa. Stvar pa se ne zaceli in ne zaceli, kljub mažam s Canestenom, Diprogento itd. Saj je le v obliki rdečega madeža, ni otekline, pač pa majhna ranica, kjer občasno zasveti kapljica sokrvice. Boli seveda prav nič, spreminja pa se tudi ne. No, tole sem mu pokazal in on je zasumil, da gre - morda - za tkim. predkancerozno stanje, ki ga karakterizira tkim. Queyratova lezija. Le-ta se v 10 do 30 % primerov lahko razvije v invazivni karcinom. Priporočil mi je spiranje z močnimi kamilicami in izogibanje agresivnim milom. Čez 3 mesece naj pridem na kontrolo k njemu, ko bo podrobneje pregledal stvar.

Seveda mi ni dalo miru, da ne bi prebrskal Interneta v zvezi s tem. Kar sem našel slik, so kazale vse mnogo močneje razvito stvar. Diagnoza je precej težavna, ker se simptomi pokrivajo z nekaj vrstami infekcij (v glavnem virusne, zato glivična ali antibiotska zdravila ne delujejo). Zelo podoben je v tej zvezi tkim Zoonov balanitis, ki je benigen. Še biopsični pregled ni diagnostično zanesljiv. Zdravljenje je lahko različo: z kemoterapevtskimi mažami ali oralno, zamrzovanjem ali odstranitvijo tkiva, v zadnjem času pa z CO2 laserjem, kar je v bistvu izžiganje.

Torej imam morda nekaj šans, da se znova izognem (?). Hm, ampak od nečesa te pač mora vzeti hudič; saj je polagoma že čas, ne ?

Vsekakor pojdem še k Svetičevi na konsultacijo. Najbrž bo rekla, naj pač počakam te tri mesece - saj kaj pa naj bi ?

V politiki in spremljajoči krizi na vseh frontah je nastal tak sekret, da ga niti reka, kot pri Avgiju, ne odplavi. Seveda je treba tajkune obesiti za jajca, tudi javno na Kongresnem trgu, ampak razpad koalicije in predčasne volitve pa bi bile prava katastrofa in bi privedle do uličnih revoltov še prej kot pa ekonomsko stiskanje pasu. Pa smo res "svetilnik na vrhu Evrope", kot je bluzil Janša !!!

Ali nam bodo dosodili stik z mednarodnim morjem, močno dvomim. To bi pomenilo referendum pri nas in trajno blokado Hrvaške ali pa kaj bolj še brezizhodnega. Še vedno pa se ne piše in ne govori o dilemi slovenskega pomorskega prometa v Koper, kar je glavni vzrok spora. V njem Hrvati ne izgubijo praktično ničesar, mi pa dobimo upad prometa in hiranje Kopra !!!

Ampak ta trenutek se svet ukvarja s tem, kako naj bo družba urejena v bodoče: planski komunizem ne pride v poštev, neoliberalni kapitalizem tudi ne (več), kaj tretjega pa si svet (še) ne zna izmisliti.

Blagor pride šele našim pravnukom (ki jih pa še ni...) !!!

Še vedno gre, čeprav z več truda

Včeraj sva bila z Ma kar na Polhograjski Grmadi. Resda sva šla z avtom do vzhodne Setnice, ampak nama je ostalo še skoraj 300 m strmine. Sva se kar matrala, ampak je šlo; toliko pa sva le bila trmasta. Folka je bilo toliko, da se je Grmada kar znižala. Sva pa bila najbrž najstarejša tisti dan na njej. Dol je šlo brez težav; ne pa brez matranja. Nisva pač več dovolj gibčna in vsako stopinjo pred tem nekako "preizkusiš". Stvar pa gre seveda bolj počasi. Nazaj sva šla še po prečni cesti (bolj kolovozu) na zahodno Setnico, odkoder pa pelje asfalt v Mačkov Graben. Vse skupaj je bilo kar v redu in tudi danes nisva prehudo zmatrana. Morda pa bo šlo še kdaj kaj podobnega. Takole: višinske razlike ne več kot 300 m in tudi ne prestrmo. Z avtom bo pač treba bližje, kjer se pač da. Kar seveda ni v duhu ekologije, kjer nastavljajo zapore, te grdo gledajo, ne smeš kar kjerkoli parkirati itd itd. Žal, za nas stare !

Prihodnjič bova poskusila čez Gonte, kamor naj bi pripeljala kar cesta iz Trnovca; za ta avto najbrž dobra. Zato ga pa tudi imava. Bomo videli, je rekel slepec.

Malo vrta in malo politike

Včeraj je prišel Safet iz Želve in obrezal ognjeno živo mejo in temeljito spodrezal ognjeni trn pred dnevno sobo. To je opravil profesionalno in tudi vse vejevje je odpeljal. Višnje nisem še dal obrezati; to bomo napravili pozno poleti, ko bo rodila. Sem vesel, da je to opravljeno; manjša dela bova opravila lahko sama, tako za zabavo (in za težave naslednjega dne).

Ma je že v redu s svojo slabostjo. Neka kemija - najbrž zaradi čudnih kalcitnih zdravil, ki se jemljejo enkrat tedensko (!) - je povzročila želodčno slabost za skoraj ves dan. Hudiča, tudi požreti ne smeva karkoli v teh letih, pa čeprav so zdravila (ki so itak zgolj strupi...)!

Vlada najavlja pokojninsko reformo. Le kakšna bo -? Sindikati ostro nasprotujejo podaljšanju delovne dobe; če tega ne bo, potem sledi lahko samo to, da v prihodnje več ne bo usklajevanja. To pomeni efektivno zmanjšanje pokojnin, ki bodo verjetno tudi pri znižanju sledile zniževanju plač. Kako bodo shajali tisti s sedanjimi 450 € pokojnine, ni nikomur jasno; verjetno tudi vladi ne. Utegne pa se zgoditi, da bo vpeljan kak zelo selektiven draginjski dodatek, npr. za tiste pod 500 € ali kaj podobnega. Vsekakor - scenarij ni rožnat. Ali pa morda res kaže rešitev iskati v univerzalnem državljanskem dohodku ?

Kar zadeva spor SLO - HR, pa bi bilo očitno najbolje in najbolj pragmatično, da se vsa stvar zamrzne; edino v tem primeru ne bo Hrvatom možno šikanirati slovenskega pomorskega prometa. Kajti na neposredni stik slovenskega obalnega z mednarodnim morjem ne bodo nikoli pristali, mi pa ne na to, da bi ga nam ne dali. Ne gre pozabiti, da mora slovenski parlament eventualno pristopno pogodbo o včlanitvi HR v EU ratificirati; referendum pa je itak vedno možen, z vnaprej znanim izidom. Torej je stvar v totalni slepi ulici in je zamrznitev spora edina realna alternativa. Saj ni tako malo držav, ki imajo že stoletja stare obmejne spore, pa normalno živijo, pač v nekem (čeprav stoletja starem) prehodnem režimu. Razglasi se lahko, da je Piranski zaliv sporno območje in zato vsaka država deluje tako, kot da je njen. Nadzor pa je ali skupen ali pa ga sploh ni !

Ampak: that isn't my bloody bussiness, for now !

April je tu

Prvi april žal ni bila nobena potegavščina; vse je bilo res: kriza, Ma jutranje težave, debilna domača in tuja politika in tako naprej. Ampak v 80 letih pa se res vsega navadiš. Računalnik dopolnjujem: dodatni disk 8o GB iz starega in novih 1 GB RAMa. Sedaj imamo kar 4 delujoče mašine - dovolj za vsakršno redundanco.

Spet bo treba kaj čez Rožnik, saj sva že kar zakrnela. Vreme pa je zaenkrat idealno.

Bo že...