Velike vode

Uh, kako hitro gre ta frdamani čas !!! Kar 10 dni se nisem oglasil. No, medtem mi je dokončno crknil stari VHS videorekorder in bo treba pač novega; škoda bi bilo kaset, ki jih imam preko 100 in so nekatere še z mojimi intervjuji in pojavi. Naj otroci to zmečejo stran, meni se zdi škoda časa; pa še morda kdaj kaj pogledam. Ker nameravam nabaviti kombi (DVD in VHS), se bom iznebil XORO-ta, ki je precej lousy (npr ne prikaže slik, če so v kakem poddirektoriju; včasih ne prikaže barv itd itd).

Sicer sva šla danes tudi čez Rožnik; včeraj pa sva posnela Mali Graben. Ni bilo še kritično, ampak videla sva, kako merijo hitrost in pretok: s privezanim katamarančkom, kjer tok poganja turbino. Za pretok seveda imajo podano površino preseka struge. Mali Graben je tekel s kar 60 m3 na sekundo (Soča pa tedaj s kar 2200 m3 !). Ampak spet bo prilika za tarnanje o ujmi in spet bo država morala seči v malho...

Pravega mraza pa menda še nekaj dni ne bo. Prav, pa nič !

Zlovešče napovedi, pa še konec leta...

Očitno je, da je JJ (p)ostal nevaren; sedaj napoveduje ulične mitinge v Miloševićevem stilu !!! V bistvu zagovarja, da je ulična demokracija NAD parlamentarno - prav tako kot Slobo. In če bo stvari zakuhal, seveda ni mogoče iti nad to z represijo; potem bodo tudi mnogi dejavniki (sindikati, delodajalci itd, ki sedaj zastopajo cehovstvo) prisiljeni v črno-belo opredelitev: ste za prevrat (predčasne volitve, izredno stanje in podobne avanture) ali ne ?

Očitno gre njemu in njegovim oprodam za to, da PO VSEJ SILI pridejo na oblast. In grozljivo je, koliko Slovencev mu še pritrjuje ! In pričakovano - sedaj antidemokracije obtožuje prav tiste in take, ki so preprečili Miloševićevski miting v Ljubljani ! Pa saj to ni res - pa je !!! Očitno je ta politični monstrum hujši od Berlusconija - in vrhunski mojster licemerja. Ampak kaj se pa sploh da storiti ob takem mlačništvu koalicije, ki bi prav sedaj morala z vsemi sredstvi opozoriti na nevarnost ?! In ne pozabimo - JJ je v preteklosti že pripravljal državni udar (gl. Depala vas). Nujno je, da bi se sedaj oglasil intelektualni vrh Slovenije - od Spomenke preko Žižka, Stanovnika, Türka in vrste akademikov, stanovskih združenj, civilne družbe in vseh, ki v državi kaj veljajo in jim je za demokracijo ! Ne pozabimo, da je Nemce tudi Hitler leta 1933 preprosto fasciniral s svojimi jurišniki...!!!!

Pa bodi dovolj o tem. Končno sem zaključil mojo hardvesko avanturo in pošlihtal vse mašine; tudi prenosnik, na katerem sta sedaj oba sistema: W 2000 in W XP. Rezerve torej več kot dovolj. Sedaj pa je čas za temeljito čiščenje softvera na CD-jih in DVD-jih, na katerih je še kopica davno odsluženih programov, driverjev in druge obsoletne solate. To pa bo tudi naporen kšeft.

Treba bo tudi poslati voščila - večino kar po e-mailu, na podlagi standardnega teksta ( no, nakaterim bom bolj oseben). Še za Rožnik ne bo dovolj časa - ampak sedaj je mrzlo in neprijazno, tako da itak še ne pride v poštev.

Upam, da bomo tudi ta konec leta preživeli (tudi brez žurke, na katero me iz ZOTK vabijo)....

Končujem smetačkite aktivnosti...

Včasih pa sem glede zapisov v blogu skorajda v zadregi. Seveda se zavedam, da je bralen javno in ga nekateri moji ožji žlahtniki tudi zares berejo. Ampak kot sredstvo za komunikacijsko "izpovedovanje" pa včasih ni prav primeren; zato tokrat omenjam samo "nevtralne" misli, stanja ali dogajanja. Vse drugo je stvar neposrednejše komunikacije.

Novo kišto sem dokončno hardveriziral in tako se počasi zaključuje moje računalniško-montažno obdobje - kjer sem (zelo koristno !) spet marsikaj ponovil, saj je bilo treba kar nekajkrat inštalirati - na kar štiri kište !!! No, zadnjo, najstarejšo, ki jo "nihče ne mara", sem kanibaliziral; saj za novo ni bilo kaj veliko prida, še pekač na njej ni deloval, ker ni bil SATA. Tudi z adapterjem IDE - SATA ni šlo. Tako sem moral nabaviti sodobnega (ca 25 €). Sedaj imam na novi kišti vse, kar je treba: 2 diska 640 in 500 GB, 4 GB RAMa, 2 DVD pekača, 1,44 pogon in še Windows 7 Ultimate. Bo najbrž kar za nekaj časa (ali morda do konca - ?) zadostovalo. Let's hope so. Čas pa je - ne za CEDEVITO, ampak za registracijo pri Microsoftu (še 21 dni !).

Sicer najina kondicija še naprej razmeroma OK - ne števši (uh, kakšen deležnik - moje maturitetno vprašanje !) večernih in jutranjih težav s sklepi in mišicami. Rožnik sva k sreči kar 3 dni zaporedoma prakticirala. Danes pa sva šla še na laboratorijski prgled krvi in urina - preprosto zato, ker nisva bila že skoraj 2 leti. Ne pričakujeva kaj resnejšega - ampak kdo ve ?

Danes sva tudi malo lutala po mestu, ampak asfalta se nasitiš že po eni uri. Je pa bilo zanimivo, saj se veliko drobnih stvari v mestu spreminja in jih vidiš kot nove. Menda pa se vseeno ne bo treba priključiti kakšni sightseeing tour za tuje turiste ?

Vse ostalo - vključno s politiko (reči, da je kurba, bi bilo še za kurbo žaljivo !!!), pa mi pričenja rahlo dol....

Tako je, povikaše seljaci i odmah ga ubiše.

Veseli (?) december...

Počasi se bliža božično-novoletna norišnica, ki k vsem norostim tega sveta dodaja še stres zadreg za darila, reklam, nakupovanja, žurk in podobnega. Kot da ne bi bilo dovolj že političnega pljuvanja vsem in vsakomur v krožnik, prašičje gripe, štrajkov in drugega sranja. Ampak to je sestavina današnje dobe, ni kaj; pa če nam je to všeč ali ne...

Moja računalniška vročica se počasi umirja; ugotovil sem, da ima disk nove kište res občasen in nesiguren defekt in sicer (po temeljiti preverbi s pomočjo spleta) nezanesljiv osnovni zapis parametrov, ki se pojavlja enkrat z enim, drugič z drugim številom cilindrskih blokov. To je - po pisanju na spletu - značilnost nekaterih modernih (SATA) diskov, ki pri formatiranju tega ne pokažejo, pustijo si naložiti OS in še kaj drugega, potem pa enkrat ob zagonu ne bootajo več. Po kakem naslednjem zagonu pa morda spet v redu delajo itd. Svetujejo tak disk zamenjati z novim, seveda, saj ne gre na takega nalagati OS ! Tako sem nabavil še en disk in na njem bo OS; drugega pa bom imel za podatke, za katere bom imel BU na ključkih ali na stari kišti. Če bo še nagajal, ima Western Digital možnost reklamacije. No, bomo videli, je spet dejal slepec.

Sicer pa je vse čedalje bolj PO STAREM. Ko srečamo stare znance iz časov SFRJ, se čudimo, kako so postali stari...Mi seveda nismo taki, kajne ? Pa ja, seveda ne !!!

No, prihodnji teden greva v laboratorij ZD za pregled krvi. It's time to do it, saj je nisva dala pregledati že dve leti. Spet je rekel slepec...

Prebral sem nekje, da je Pogrebni zavod četrti pokojninski steber ministra Svetlika. Pa še najbolj učinkovit je, ker ima trajne rešitve !!!

Hm...

"Nesreča ne pride nikoli sama..."

Uh, zadnje dni so minuli v računalniški vročici. Najprej mi je crknil 640 G disk na novi mašini. Nekaj sem na hitro preklapljal in downloadal, pa mi je pokvarilo namizje, ki mi je pričelo vztrajno kazati samo Windows Media Player in do drugega nisem imel dostopa. S težkim srcem sem hotel formatirati disk, pa se sploh ni pustil. Nato sem po dolgih mukah izvedel low level formatiranje, ki je - upam - vendarle spet uredilo disk, seveda je sedaj prazen. Sedaj še ne vem, ali bom ponovil Kalvarijo nameščanja Viste in W 7 Home na tanovo kišto, ali pa bom iz Anglije naročil Ultimate W 7.

Nato pa se je ferderbal še Marjančin računalnik, ki sem ga skušal očistiti, pa je prav tako zmrznil in pokvaril namizje. Zato sem na hitro z vsem potrebnim uredil mojo prastaro kišto, ki ima žal le 512 K in je temu ustrezno počasna. Ampak Internet, pošta in igrice delajo in bo za rabo, dokler ustrezno ne porihtam originalno Marjančinega. Ukvarjam se tudi z mislijo, da bi mojega starega (250 G, 3 G mem) prepustil njej - potem, ko dokončno zrihtam svojega novega. Torej - zapletene kombinacije, ni kaj. Ampak imam zagotovljen kšeft tudi v novo leto !

Na mojega starega sem uspešno instaliral W XP Pro (Blaž) in dela brezhibno; le grafika ni čisto uptodate in prav hitrih premikov na Googlovi Zemlji ne prenese. Seveda je šlo po zlu nekaj e-mail naslovov in bookmarkov; ampak to ni tragedija - itak jih je bilo 80% prveč, obojega.

Sicer je vse drugo dokaj OK; tudi pregled kosti pri Ma je pokazal napredek. Naslednje mesece pa imava postopne kontrole pri okulistu, UZ, dr.Benediku itd. Ampak - so far, so good.

Tudi Rožnik še kar vzdržujeva; tudi cepila sva se - brez kakršnihkoli reakcij. Narod pa je res blesav, da se ne cepi; raje riskira. No ja, "Kakor komu paše..." je zapisal na papir in ga pripel na srajco nekdo, ki se je obesil...

"Howgh", je rekel Winetou Old Shatterhandu...

Pogumno naprej v nove izgube...

Preživel sem tudi RD - niti ni bilo posebne omembe vredno. Poleg tega sem kmalu za tem dobil Windows 7 in ga tudi instaliral. Sedaj se seveda na debelo mučim s prenosom programov. Nekateri tudi ne delajo, bodisi ker "ne prenesejo" W 7 ali pa zato, ker ne dovoljujejo nove CD-instalacije na novi kišti. Bom skušal vzpostaviti domače omrežje, ker še ne bi rad kasiral stare mašine, na kateri bom morda poskusil W XP.

Tudi cepljenje proti novi gripi sva prestala brez kakršnihkoli reakcij. Tudi čez Rožnik še greva in tudi listje grabiva - le-tega bo itak kmalu konec (mislim listja; naju menda še ne...)..

Glede SLO-CRO spora sem izgubil vsakršno voljo za nadaljne polemiziranje. Očitno bomo še naprej nastavljali lica, da nas kloftajo - ali EU, ali ZDA ali pa Hrvati. Saj smo tega vajeni, od koroškega plebiscita in Rapalla dalje... Sicer pa sedaj je, kar je in nima smisla še naprej komplicirati; lahko se samo zanašamo na dobro voljo arbitrov (hahaha...), saj v nasprotju z drugimi udeleženci ali opazovalci spet ne bomo znali lobirati (tudi potihem ne).

Eh, kad dobro promislim, dođe mi da odem u ............

Promet, gripa in W 7

Najbrž ne bo tako hudo s Queriatom. Dobil sem v lekarni neko mariborsko mazilo za male ranice, poškodbe in razjede; kaže, da bo uspešno. Bomo videli, je rekel ta-slep !

Danes sva se cepila proti pandemični gripi, na Fužinah. Pri vožnji tja pa sva zares doživljala vsakodnevno prometno katastrofo ob prihodu dnevnih ca 80.000 avtomobilov v Ljubljano. Povprečna vožnja med pol osmo in pol deveto je komaj hitrejša od peš hoje. Če ni zares nujno (prevoz blaga itd), v mesto praktično nima smisla iti z avtom. Ampak javni promet je v rush urah prav tako počasen. Očitno živimo prehitro...

Danes sem le dobil nadgradni Microsoft Windows 7. Bo spet nekaj preklinjanja itd na račun Microsofta. It is a ultimate lousy company !!!

Jutri pa vstopim v82 leto...Kdo bi si bil mislil...?

A ne ?

Figo pa tak RD !

Queriat se je spet pojavil; skušal bom stvar urejati s Penatenom in mazilom za male rane. Če ne bo dobro, bo treba na k urologu. Nič kaj spodbudno za RD - ampak kar je, je oz. bo.

We have to wait and see...

Gužva in nebulozna morska meja

Prihajamo v prvonovembersko gužvo. Obiskati in urediti grobove in prižgati svečke tu, v Trebnjem, v Črnomlju, Želimljah; nabaviti še marsikaj - k vsemu pa se še pridružuje usposabljanje nove kište, prilagoditve in prenos programov, gesel, certifikatov in drugih jajc; pride na vrsto kmalu tudi upgrade z Viste na Sedmico, ureditev zajebavanja s kontaktnimi napakami na stari kišti in internetnem kablu. K temu pa še moj RD - tega bi kar preskočil, če bi šlo. Poleg tega bo treba še po recepte, pa na UZ itd. Uh, kot tausran za zidom...!

Sicer pa nič vesolje pretresajočega. S to pahor-kosorščino najbrž ne bo nič. Če "stik z odprtim morjem" ne pomeni tudi našega teritorijalnega morja, potem stvar ne bo šla, pa če se svet na glavo postavi. Enako pa velja, če bi Hrvati pristali na to naše neizpodbitno zahtevo. Tedaj bodo blokirali oni. Ostane v bistvu to, kar sem že predlagal (in tudi dr.Bučar in dr.Cerar, med vrsticami) - t.j. status quo kot nerešen problem in obnašanje kot dosedaj.

Eh, živi bili, pa videli...

Po daljšem času

Samo na kratko, ker bom v kratkem obširnejši. Imam novo kišto in seveda instalacijsko kalvarijo. Stara kišta mi ga serje brez not: tako grafična kartica kot tudi konverterski vtič SATA:IDE, sedaj pa je začel še uvodni kabel iz interneta do modema izgubljati stik. Da bi človek popiz...!

Sicer pa se je dogodilo marsikaj - tudi vlom pri sosedu, ki nočejo in nočejo vgraditi alarma.
Sicer pa sva še kar OK, ampak počasi nama moči vendarle popuščata, pozabljava še kaj, nerodna sva tudi in oh in sploh...
Pa bo že, drugim je veliko slabše...

Howgh !

Ni tako slabo, da ne bi bilo lahko slabše...

Po daljšem času sem spet "na cesti". Situacija gre iz slabega na slabše; Gorenjev revolt je očitno nalezljiv: "Pa dajmo še mi...!". To seveda ni noben trajni izhod, je le stopnjevane dramatičnosti okoliščin, ki s tem seveda ne bodo postale nič boljše; prej nasprotno. In kaj se lahko zgodi, če nastane "domino efekt", ki se mu pridružijo VSI NEZADOVOLJNEŽI, to pa so danes sodniki, javni uslužbenci, upokojenci, zobozdravniki, policisti, vsi brezposleni, avtoprevozniki, skratka - praktično vsi ? Naj dvigne vendar roko, kdor ni nezadovoljen...!!!

Biti samo nezadovoljen je seveda eno, povzročati pa še večjo materialno škodo - sebi in vsem - pa je druga zgodba, ampak tukaj ratio odpove. Ali se razmere sploh lahko spremenijo, ne da bi kdo od prej naštetih (in/ali drugih) utrpel še večjo škodo in bil še bolj prizadet in nezadovoljen...? Vpije se: ne nižajte plač in pokojnin, ne zmanjšujte nadomestil, ne manjšajte socialnih prispevkov itd, ampak hkrati ne večajte davkov, ne obdavčujte bogatinov, nepremičnin in ne luksuza, ne zadolžujte se še bolj itd. Kakšna kvadratura kroga...! In nobena vlada ne zna in ne bo znala čarati, zato gre samo za to, katere skupine bodo bolj in katere manj prizadete; neprizadetih pa ne bi smelo biti in verjamem, da jih ne bo. Ali to preprosto dejstvo ni jasno vsem? Najbrž res ne in bo treba še mnogo uličnega kravala, da bodo to vsi razumeli...

Ampak - roko na srce - poglejmo malo okrog sebe. Velikih, tudi 100 in več tisočakov vrednih terencev in luksuznih mašin nima samo peščica vrhunskih tajkunov; tudi ne potujejo počitniško na Havaje in Jamajko ali Novo Zelandijo le oni. Tudi si ne kupujejo dragih oblek in nakita le oni itd. Poglejmo npr. malo na podeželje: ogromno čudovitih, več stotisočakov vrednih zidanic, vikendov ali velikanskih "gradov" je sezidanih in se še zida, čeprav potem samevajo skoraj prazni! Koliko denarja se vlaga npr. v razne festivale in druge življensko res nepotrebne prireditve in dogajanja in tako dalje do neskončnosti...! Obenem pa so nekateri zares prisiljeni živeti s 400 €, tudi če ne odplačujejo kreditov...!

Kakorkoli, ni razlogov za zadovoljstvo; jalovo pa je iskanje grešnih kozlov, saj je svet preveč povezan in na družbo deluje neskončno veliko vplivov !

Pa še malo svojih reči. Sedaj prakticiram Koglove vaje za urjenje mišic medeničnega dna; moti me namreč pogosto iskanje 00, zlasti v mestu. Zaenkrat še ni kakega večjega uspeha, ampak le-ta naj bi prišel šele po več mesecih vztrajnih vaj...Bomo videli, je rekel tisti, ki je šel po očala !

Jesen nam nasipa listje pod brezo in višnjo; ampak vsaj to sva ugotovila, da je za brezo potrebno le dovolj vlage; sedaj ko je več moče, se tudi listje skoraj ne osipa več. No, seveda se, ampak normalno jesensko.

Prijavila sva se tudi za dom z rokom ne pred 2012. Bomo videli, kako bo s tem. Zaenkrat še gre, celo na Sv.Ani nad Preserjem sva bila; šla sva, kot ponavadi, po najbolj strmi varianti. Pa niti ni bilo preveč pokore drugi dan. So far.....

Sedaj pa naj že neham s tem čvekanjem, ali ne ?

Zdravje OK, vlada pa ne

Včeraj sem opravil še kontrolo pri kirurgu: vse OK, tudi marker. Kontrola čez pol leta. Prav tako sem opravil malo popravilo moje zgornje čeljusti pri Trohi. Danes še opravim pri Svetičevi in potem bom, upam, za nekaj časa opravil z dohtarji. Seveda se nikoli ne ve...

Na Razgledih.net sem imel zanimivo debato z Igorjem Vidmarjem v zvezi z aktualnim, vendar neodgovorjenim vprašanjem: KAJ STORITI. Vsi smo nezadovoljni s stanjem v slovenski družbi, z vlado, z državo in z vsem, kar karakterizira to - za "dobra stara" merila - sprevrženo družbo. Za radikalno revolucijo ni pogojev, kot so jasni cilji, karizmatični voditelj in možnosti za mobilizacijo javnega mnenja. Pa še kaj morda. Tako pa bomo spet jamrali in trepetali, da se ne bo povrnila najslabša varianta: povratek JJ ali, kot upravičeno pravi Vidmar, še hujša varianta: JBJP !!!

Pahorjev "nov način" političnega vodenja vlade in države, kjer vlada diskutira (se prepira) ne samo z opozicijo in javnim mnenjem, ampak tudi med sabo (s tem naj bi se - po Pahorjevo - dokopala do najboljših rešitev, hahaha), bi bil morda uspešen v neki idealizirani družbi, kjer ne bi bila borba za oblast in moč daleč najbolj primarna kategorija. Tako pa v realni družbi, ki je poleg tega še vsa frustrirana s krizo, tak način vodenja samo še povečuje zmedo in navaja javnost k zaključku, da vlada ne ve, kaj hoče, da nima jasnih ciljev in zato ne ukrepa dovolj in hitro ali pa sploh ne. Ne vem, ali si Pahor res ni na jasnem o posledicah take politične "inovacije" na zaupanje javnosti in s tem na nadaljevanje oz. obnovo mandata ? Najbrž ne, kot da ne bi živel v realnem, ampak v nekem namišljenem, "dobronamernem" svetu, kjer vsi diskutirajo o vsem, namesto da bi ukrepali s sledenjem jasnim in artikuliranim ciljem, pa če je treba tudi "proti vsem zastavam". Mu je pa treba priznati edino dobro lastnost - da zna preprečevati razpad koalicije, morda prav s tem pristopom (ali pa, verjetneje, zaradi strahu partnerjev pred vrnitvijo JJ), ko ničesar niti ne odobri niti ne zavrne. To je najbrž res; ohranil bo koalicijo, toda izgubil bo naslednje volitve !!!

In kaj je za sto-riti ? Poleg 100 hlač samo še nul koma Jozef.

Ohladitve na vsej črti

Končno - dež in ohladitev. Tudi brezi bo koristilo. Od Zgonca sem dobil odgovor na moje vprašanje glede sušenja breze; napravil naj bi luknje pod krošnjo, spomladi obrezal in škropil. Dokaj zahtevno - bomo videli. Vsekakor je vroče in suho poletje veliko prispevalo k njenemu sušenju.

Včeraj sva bila pri otrocih v Bohinju; šli smo na Studor in kar v redu je šlo. V Ljubljani pa naju je pričakala peklenska vročina, ki smo je že siti vsi čez glavo; slabo se spi, potimo se in sploh je še dodaten vzrok za SPS ! Upamo na kakšno babje poletje, da bi še kam šla. Z Mužiči se dogovarjamo za Slivnico; seveda bo to le vožnja, žal...

Ne vem od kdaj, ampak politika mi polagoma postaja "zadnja rupa na svirali" in postopoma postaja nezanimiva. Hm, precej dolgo sem se nekdaj šel neke vrste politiko - ampak to je bilo v svinčenih časih. Zdaj pa je Pahor poskrbel, da se za tako mlahavo, sluzasto in neartikulirano politiko postopoma vse manj zanimam. Pa to v resnici ni prav; ampak kaj pa naj mi, ubogi državljani, naredimo razen na volitvah, potem pa je kar je. Ne vem sicer, kako naj bi bilo drugače, ampak tudi te štorije "kdo bo koga", idiotizmi butaste desnice in mlačnost levice postajajo neatraktivne in dolgočasne. Polagoma se nehujem čuditi, da ima narod vsega zares "poln kufer" in postaja - ob itak šibkem povprečnem IQ - apatičen in mu "dol visi vseskupaj". Gre pravzaprav samo za vprašanje - slabo kot je sedaj ali slabše (pod Janšo). Vsaj ta odgovor je jasen !

Quo vadis, Slovenija ?

Nič pretresljivega, razen vročine

Termostatska pipa je prima: res drži temperaturo vode, ne glede na jakost curka. Težave pa mi je včeraj delala kišta, ki se je čedalje slabše obnašala, na koncu pa še bootinga ni bilo več. Mislil sem, da se je pregrela, ampak tudi po ohladitvi je bilo skoraj enako. Nato sem ga - ko sem ga le pripravil do nestabilnega dela - ves dan skeniral zaradi možnih virusov. Nič, samo trije neznani cookiji. Potem sem porinil kartice na novo v vtičnice na MB in izgleda, da je bila grafična kartica. Kliknila je le za milimeter, ko sem jo porinil v ležišče - pa je, kot kaže, bilo dovolj prav to. Za vsak primer pa sem le inštaliral kontrolo CPU temperature.

Vroče je kot pes. Hodiva sicer na Rožnik

Image via Wikipedia

, ampak je ob 10h že prevroče. Sicer pa bo menda jutri sprememba in v soboto pravi dež in hladneje. Spi se slabo, ves dan sva v zatemnjeni hiši in sploh je 1000 razlogov, da sva še bolj SPS kot sicer.

Meti naj je tudi povabila k sebi za jutri. Se nekako kar drži; je bova intervjuvala. Otroci se javljajo iz Bohinja, Metka gre v Strunjan, sicer pa nič pretresljivega - še politika je kislokumarična, da se ti priskuti do kraja.

No ja...

Kot običajno...

Predvčerajšnjim še UZ - vse je v redu in ni sprememb. Tudi Queryat je izginil. Danes še kontrolni pregled pri okulistki; potem pa enkrat septembra spet kontrola pri abdomenalnem kirurgu; sedaj že po polletnem presledku. Torej so far so good...

Novo, termostatirano dvojno pipo sem včeraj instaliral v kopalnici. Bomo videli, če bo res držala konstantno temperaturo vode. Ker pritisk v Murglah zelo niha, je bilo skoraj nemogoče obdržati nastavljeno temperaturo vode samo z ročnim pripiranjem ali odpiranjem pipe. Kot v vojski: na kolektivnem tuširanju je bila voda najprej vrela, ko pa smo vpili, da je prevroče, pa je spustil samo mrzlo vodo...!

Predvčerajšnjim me je blazno bolel križ ves ljubi dan. Sedaj imam na sebi spet kozmodisk in je res bolje. Zakaj je tako, pa ne ve noben hudič. Ortoped mi je dejal, da če bi vedel, zakaj je tako, bi dobil Nobelovo nagrado. Ali naj skušam kandidirati zanjo ?

Listje breze nezadržno odpada. Tudi drevo se stara...Pa še pokositi bo spet treba, pa obrezati bršljan, pa drenov grm in forsitio in še kaj. Ne bo zmanjkalo dela, kljub recesiji.

Howgh !

Jesen v očesu

Pa smo v avgustu ! Brezino listje že kar rumeni in odpada; komarji so veselo na delu, čim se prikažeš na vrtu in kar je še takih jesenskih znakov...Ampak kapsulotomija mi je praktično povrnila vid; sedaj lahko berem tudi samo z levim očesom !

Danes sva bila na Špilku, to je 950m vrh nad Blagovico, vrh je koničast in na njem je majhen bivak. S samega vrha ni razgleda, ampak je tega nekaj nižje, na planoti, ki razmejuje Tuhinjsko dolino in Črni graben. Je bilo skupaj vsaj za 2 Rožnika.

Meti ima, kot kaže, želodčno razjedo, najbrž kot posledico NSAR. Skušal bom tudi jaz biti bolj previden pri Ketonalu - ampak kaj pa naj jemljem, ko je to skoraj edino kolikor toliko učinkovito proti mišični revmi ali fibromialgiji ? Najbrž bo treba poskusiti samo s Tramalom in kvečjemu še s Panadolom. Če kaj od tega izpustim, se takoj pokaže učinek v hudih trganjih po udih itd itd.

Ah, bo že kako. "Nikad ni tak bilu, da ne bi nekak bilu", je rekel Petrica Kerempuh, preden so ga obesili.

Krim za osemdesetletnike

Na nastavitvi routerja sem odkril Extended Range in stvar je zadovoljivo izboljšala delo tudi na relaciji kabinet - kuhinja. Sedaj pa bom dal mir en čas...

Z Mužiči smo bili na Krimu; razgleda praktično ni bilo. Mužička še komaj hodi in nima smisla, da gre na izlet, kjer je treba hoditi več ko 50 m. Nato smo šli k Čadu na kosilo. Ojoj, čudovite pljeskavice, prebranac in še kaj - ampak za naju preveč. Ne bo treba večerje...

HW težave in še kaj

Preizkušam brezžični pristop za prenosnika. Ampak gre bolj slabo: od kabineta do kuhinje (ca 12 m, ampak 4 stene, srebrno zrcalo, veliki bojler in pralni stroj ter zmrzovalnik) se signal oslabi tako, da ob "obremenitvi" (npr. preklop na drug naslov na spletu ali podobno) signal izgine in se čez čas spet pojavi - pa ne pogruntam, zakaj, saj še vedno kaže Strenght signal GOOD. Saj to komajda potrebujem, ampak če je, mora delovati !!! Če sem seveda bližje, pa stvar dela s 5 do 7 Mb/s, kar je sprejemljivo. Ampak pri tem sta tako router kot PCMCIA kartica dizajnirana za 108 Mb/s !!!

Ma seveda pravi: "Ja, kaj pa bi sicer delal...!". Najbrž ima prav...

Jutri greva z Mužiči na Krim. No ja...

Včeraj smo imeli avgustovski ISKRA meeting. Vsi se še kar dobro držijo, še zlasti Klis (letnik 1920 !) Ampak o težavah v resnici bolj malo jamramo; bolj se živi v spominih (kje je kdo bil, kdo je bil ta in ta, kdaj je kdo kje bil itd - pač trač starih gospodov ; večina pa vozi težke terence za 80 in već jurjev, vozijo pa kvečjemu še ženo...Ampak: "kakor komu paše" je imel nekdo napis na sebi, ko se je obesil...!

Treba je biti trmast

Ampak - danes pa sem le ukrotil NETGEAR router. Nastavitve tako pri meni kot pri Ma na mašinah so DHCP, torej dinamične in DNS-i prav tako. Nato pa dela vse v redu in oba imava okrog 11,9 Mb/s, kar tudi plačujem.

Brezžično s prenosnikom tudi dela, vendar skoraj enako počasno kot prej, zato ker je PCMCIA kartica stara in dovoljuje le standard 11b. Nabavljam novo za 108 Mb maksimalne hitrosti, kar navaja tudi router kot svojo nastavitveno možnost. Gledati TV spote je skoraj nemogoče; pošta in običajne strani pa gredo kar v redu v dnevni sobi ali na vrtu. Problem dela s prenosnokom pa je v bistvu zlasti ta, da baterija ne drži več kot slabo uro in je zato 220 priklop neizogiben. Prenosnik je pač star, disk je samo 15 G in neizmerno počasen in če bi ga resno hotel rabiti, bi moral imeti kaj bolj svežega (le čemu, saj na Žalah še nimajo dostopne točke in tudi iz žare bi bil signal bolj slab...). Na običajnem delu s stacionarno mašino pa se kar pozna, da gre hitreje.

Skratka, dovolj sem bil trmast, da sem z bolj sistematičnim in step-by-step pristopom stvar spravil v funkcioniranje. Juhu !

Prepočasen splet

Uh, čas je, da se oglasim. Zadnje dni se ukvarjam s problemom premajhne hitrosti na spletu (6,3 namesto 12 Mb/s). Po posvetu s tehnikom iz UPC sem vezal računalnik direktno na modem (pred tem pa sem moral nastaviti DHCP in DNS na dinamično). In hitrost je res postala 11,8 Mb/s. Vezava preko routerja očitno upočasni stvar. Nato sem poskušal uporabiti nov router, ki sem ga pred leti v dobri veri, da bo povečal domet do prenosnika, znamke NETGEAR. Ampak brezuspešno; nisem in nisem mogel do interneta, niti z dinamičnim niti s statičnim naslovom. Tako sem moral stvar vrniti na izhodišče in se pač sprijazniti z manjšo hitrostjo. Nikakor ne pogruntam, v čem je stvar. Je pa nastavitev NETGEARa za velikostni razred bolj komplicirana kot na starem, dobrem TW 100. Morda se ob priliki še enkrat vrnem na Adama in pričnem od začetka, ko bi bil računalnik solo vezan direktno na modem in imel dinamičen naslov. Ampak sedaj se mi več ne ljubi posebno, zlasti ker navedena nižja hitrost niti ni moteča - razen če brskam po Avstraliji ali Koreji.

Preživeli smo tudi skupni rojstnodnevni piknik. Če prav vem, sem sedaj letos še jaz na vrsti - ampak tedaj bo pozna jesen in ne bo čevapčičev. Sicer pa se pripravlja na jutrišnji dež - tele vročine imamo že zadosti. Tudi revmatskih zbadanj in jutranjih bolečin imam že poln kufer - ampak sprazniti se ga več ne da, žal...

Alarm, vreme pa še Črnogorec

Hec sva imela predsinočnjim. Ob 3/4 na polnoč je začela tuliti alarmna sirena. Preklel sem ga, kateri je tisti norec, ki mu sirena tuli sredi noči. Ko ni hotela nehati, sem šel ven in ugotovil, da je kar naša, zunanja. Notranji sistem pa je bil OK, v stanju izklopa ! Hudiča nisem mogel utišati, ker izklop zunanjega ni možen. Po 10 minutah je utihnila in se ni več oglasila. Očitno jo je naliv pred tem nekako sprožil. Servis je stvar pogledal in ugotovil, da je sistem v redu (tudi zunanji del!), pač pa bo pametno kmalu zamenjati zunanjo enoto, kar bo tudi narejeno. Malo sem se bal naslednjega nočnega naliva, ampak stvar se ni ponovila. Ob opisani tulbi pa so takoj prišli policaji in popisali Ma, ki jim je zagotovila, da je alarm lažen, vseeno pa smo se zahvalili za hitro intervencijo.

Po včerajšnjem slabem počutju (kdo bi vedel, zakaj ?) je danes vse OK. verjetno je temu botrovalo vreme, ki se sedaj pelje proti pasji vročini - pa nam spet ne bo prav. Kot je rekel Črnogorec: "Ama, ko će ovome svijetu ugoditi ?!", ko je na poti najprej jahal osla, ob njem pa je hodil otrok. Prvi, ki ga je srečal, ga je ozmerjal, zakaj muči nebogljenega otroka, da le-ta hodi peš; zato je dal otroka na osla in šel ob njem peš. Drugi ga je ozmerjal, kako je tako neumen, saj otrok je mlad in zmore hojo, on pa star in bi moral jahati. Potem sta oba z otrokom šla na osla, pa ju je zmerjal tretji, kako mučita ubogo žival, ko bi morala iti ob njej peš. Pa si je stari naložil osla na hrbet, ko jih sreča četrti in se smeje, kakšna trapca sta. Nakar so šli vsi trije, stari otrok in osel, peš. Pa je prišel peti in spet kritiziral, kako sta neumna, ko hodita ob živali peš ,namesto da bi ga jahali. Nakar je Črnogorec obupal in izrekel navedeni citat...!

Kakorkoli, tale ubogi bombaš pa ni pripomogel k hrvaškem ugledu - Balkan je Balkan. Pa mi tudi...

SPS na kvadrat

Že kar nekaj časa me ni bilo na blogu. Pa tudi ni bilo kaj posebnega pisanja vrednega. Nevihte in vlaga gredo že močno na živce; preveč se potim za vsak manjši napor in oh in sploh - smo pač SPS. Pa še zdravila si morava preskrbeti, ker nama jih zmanjkuje, V Trebnje bi morala, Borisove morava povabiti, vrtno grmovje se obrašča (no, tukaj sta Bo in Ba včeraj napravila red in radikalno obrezala del; drugi del še sledi ob priliki) in še dovolj drugih razlogov za sitnost. Rada bi se peljala kam na daljši, celodnevni izlet, pa je vreme nevihtno, prevroče, pa opravki so in še 1 k izgovorov...

Ampak poroka leta je pa le bila - škoda punce; ali ji bo še žal..! But it's not my bloody bussiness !

Objava

Na Dnevniku so danes le objavili moj tekst. Očitno je vendarle dovolj aktualen. Sem radoveden, če ga bo kdo sploh kaj komentiral.

Mediji se bodo seveda še naprej rumenili, kot pač želi večina Slovenceljnev. Pa bi bilo res zanimivo vedeti, kolikšen je povprečni IQ naših dragih sodržavljanov !

O sancta simplicitas !

Rumeno in vreme

Ne morem si kaj, da ne bi spet stegnil jezik oziroma tipkovnico. To storim, kadar me kaj zares iritira, kot me je komentar v včerajšnjem Dnevniku na temo Vlačičeve modre luči na avtocesti. Dnevniku sem tekst sicer poslal, ampak ne vem, če bo objavljen. Pa ga navajam tukaj:

»Rumenizacija« naših medijev

Ali se v Sloveniji res dogaja tkim »rumenizacija« medijev, tudi tistih, ki so nekdaj veljali za resne in objektivne ? Žal menim, da je res tako in z žalostjo ugotavljam, da skoraj ni več časopisa ali TV programa, ki ne bi količino prostora ali časa, posvečenega posameznim dogodkom v našem družbenopolitičnem prostoru, posvetil obratno sorazmerno pomembnosti in realnim dimenzijam posameznega dogodka !

Naj navedem le dva primera, čeprav jih je vsak teden na desetine: »greh« gospe Mete Rupel, ko je njene nabavljene metle prevažal in raztovoril šofer službenega avtomobila njenega moža in drugi »greh«: vožnjo ministra Vlačiča z modro lučjo po avtocesti zaradi časovne stiske. Oba dogodka sta dneve in dneve vzbujala številne komentarje, obsodbe in zaključke o vsesplošni korupciji, nekredibilnosti, lažeh in zavajanjih, ki si jih privoščijo ljudje "na oblasti" in ki – sodeč vsaj po jakosti vsesplošnega hrupa ob tem – naj bi resno ogrožala kredibilnost oblasti in države !

Niti slučajno seveda ni moj namen zagovarjati nepooblaščene uporabe službenih sredstev s strani oblastnikov, ampak opozoriti na dejstvo, da se z vsesplošno gonjo zoper takšno »drobno« korupcijo, za katero je škoda veliko časa in prostora, zanemarjajo druga, neprimerno bolj relevantna in usodna dejstva, dogodki in problemi, ki zares grozijo družbi, v kateri živimo in zaradi katerih smo zaskrbljeni tisočkrat bolj kot pa za omenjene in njim podobne banalnosti. Relativno mnogo manj medijskega časa in prostora kot podobnim banalnostim je naprimer posvečeno stiskam in problemom brezposelnih, ljudem na robu preživetja, zaposlitvam mladih zgolj za določen čas, umiranjem ljudi zaradi nevzdržnih čakalnih dob, več stomilijonskim razmetavanjem denarja za avtoceste in za nesmotrne nabave orožja, neustrezni davčni politiki, ki favorizira bogate in še bi lahko našteval do neskončnosti. Namesto prežvekovanja banalnih komentarjev o zares nepomembnih zadevah bi bile mnogo koristnejše poglobljene analize, zakaj prihaja do zgoraj naštetih in drugih življensko usodnih problemov, nepravilnosti in težav ter kakšni bi lahko bili in morali biti ukrepi oblasti za izhod iz njih in izboljšanje razmer. Nenehni izpostavitvi in obravnavi takih dogodkov, razmer in predlogov rešitev bi morali posvetiti pretežni del razpoložljivega medijskega prostora in časa in na ta način usmerjati izražanje javnega mnenja k stvarnim problemom te družbe, ki vzbujajo resnično skrb, negotovost in nezadovoljstvo !

Zavedam pa se, da je pisanje in poročanje o malih, sicer vidnih, toda banalnih korupcijah enostavnejše in terja manj znanja kot pa »vrtanje« po globini velikih problemov in vzrokih zanje ter predlaganje rešitev. Tudi vem, da je novinarjev in medijev preveč in zato mrzlično iščejo senzacije in »senzacije«, če naj si zagotovijo vsaj minimalen krog bralcev. Ampak če naj bi bilo sedanje stanje medijske kvalitete resnično ogledalo naše družbe, potem se nam slabo piše. Ne zato, ker bi bili »prepojeni« z banalno korupcijo, ampak zato, ker minimiziramo velike, resnične in za davkoplačevalce usodne probleme te družbe, o katerih se piše razmeroma manj, pa še takrat običajno površno, neresno in senzacionalno namesto stvarno, analitično ter neusmiljeno in argumentirano kritično. In če bo šlo tako naprej, predlagam, naj se pričnejo tiskati vsi časopisi na rumenem papirju, radijske in TV hiše pa naj predvajajo izključno Piramide, Trenja, Vroče stole in Pod kozolcem z rumenimi in »govejimi« temami...

Sicer pa - takšno poletje je za pasji drek, saj sva morala celo malo zakuriti ! Ob koncu JUNIJA !!!
Rožnik odpada, tudi za konec tedna (piknik za Me) ne kaže najbolje. Pekli zunaj, jedli znotraj. Ampak, kako gre že tole: Mamca pravi: "Kaj bo to ?" Očka pravi: "Bo že šlo!". Se strinjam z očkom !

Avče, višnje in deževje.

Preživeli smo tudi izlet v Avče. Saj ni bilo posebno hudo, le vožnja 2 x 2 uri z malim avtobusom postane neudobna za nas starce. Ne vem, kako bi bilo npr. pri celonočni vožnji z avtobusom npr. v Grčijo ali v Rim ? No, videli smo pravzaprav le bazen za akumulacijsko jezero; v strojnico, kjer agregat šele montirajo, nas niso pustili. Dobili pa smo lepo literaturo o vseh primorskih elektrarnah. Potem smo šli na kosilo v Medano in nakupili nekaj češenj. Brda so seveda zelo simpatična - ampak že tudi turistično "zastrupljena", kar se vidi npr. pri cenah...

So pa tile najini kolegi vsi nakakšnji kripeljni, še malce slabši od naju. Vsi imajo ortopedske težave, povrh pa so še gluhi itd. Sva sicer še boljša, ampak ne prav daleč pred njimi.

Klical me je tudi moj vrli bratranec Bruno; ima, izgleda, podobne težave s prebavo, zaradi katerih gre na kolonoskopijo in ga je zanimalo vse v zvezi z mojimi (nekdanjimi) težavami. Morda pa je res ta rak debelega črevesa genetsko pogojen tudi pri dinastiji Kobe; kdo bi vedel. Ampak res genetsko predispozicijo navajajo kot enega od faktorjev tveganja za karcinom črevesa. No, oskrbel sem ga z vsemi potrebnimi informacijami in mu svetoval kolonoskopijo in ultrazvok čimprej, četudi samoplačniško.

Višnja je kar dobro obrodila, jih je veliko, le da so manjše kot lani. Sicer pa smo jo kolikor mogoče obrali še pred slabim vremenom - danes je zgolj 13 stopinj !

Ampak bo tudi še toplo.

Spet Grmada

V soboto sva bila spet na Polhograjski Grmadi, tokrat iz Male Setnice, do koder pelje asfalt. Bilo je kar naporno; zame navzgor, za Ma bolj navzdol. Ampak prišla sva. Problem je pri meni še grozno potenje, ki terja, da se po koncu preoblečem. Posledični muskelfiber pride šele drugi dan - ampak bo tudi to mimo. Preostalo je še priti iz Mačkovega grabna, kjer je tudi strmo. Ampak za to bo treba še opraviti kaj manj napornega v ljubljanski okolici...

Vsi šibkotočni kolegi so odpovedali udeležbo za Avče v sredo, tako da greva le midva z Ma. Ampak je že tako, šibki so nekateri res šibki. Da bi bila taka kondicija še vsaj nekaj časa !

Internet mi ga serje, je zelo nestabilen in zato sem danes pisal mail na UPC, sicer vljuden, ampak kar oster. Hudiča, imam pogodbo, ki jo ena stran slabo izpolnjuje ! Če bo tako še naprej, bom poiskal drugega providerja. Hudič ja samo v tem, da tudi drugi niso kaj bolj prida...!

Pa bo že kako, saj imamo "dobro" vlado in "še boljšo" opozicijo. Howgh !

Malo meditacije

Predvčerajšnjim sva šla v Botanični vrt. Marsikaj zanimivega, najbrž pa bolj za profesionalca; v tem času je že večina rastlin odcvetelih, tako da so pretežno zelene. Tudi okolica (brv in še kaj) je nova; treba bo občasno imeti ekskurzije po Ljubljani...

Včeraj je bila Magda na obisku; povedala je stanje naših kolegov in znancev - vsi so večinoma kripeljni zaradi kolkov, kolen itd. So v domovih, na vozičkih itd. Lepa prihodnost, ni kaj. Tudi udeležbo na izletu v Brda so odpovedali že štirje kolegi; večinoma imajo težave s kolki in podobnimi ortopedskimi nevšečnostmi. Očitno postajava z Ma že nekakšne izjeme - vsaj zaenkrat ! Rožnik je še vedno mala malica, kaj več pa bo treba spet preizkusiti, ko se bo vreme nekoliko ustalilo - saj za vsak dan napovedujejo plohe (izgovor je dober, kajne ?).

Volitve smo preživeli - zmagovalci pa so vsi, kot Rajteljčevi fantje, ki jih je stari dobil, ko so igrali karte, namesto da bi kosili travnik. Pa jih je namahal - in so vsi "dobili". Kmečki vic iz časov kmetovanja v Trebnjem, rada ga je povedala teta Manica.

Kakšen cirkus okrog Golobiča, kjer se dela iz muhe slona, kot da nimamo drugih skrbi !!! Prava reč, saj ni prvi politik in ne zadnji, ki ni vse povedal tako, kot bi radi novinarji slišali. Dela se panika, nervoza, fingirajo se kaotične razmere, dramatizira se na nepomembnih pizdarijah, eksistenčni problemi pa - nikomu ništa (po Pučnikovo). Ne samo aktualna vlada in ne samo Slovenija - vsa politika, vsa Evropa in vse vlade in vse opozicije so postale panične, brezglave in konfuzne ! Kakšne naj bodo nove, boljše družbe ? Neoliberalizma ne, asocialnega kapitalizma tudi ne, socializma še manj, egalitarizma tudi nočemo - kaj pa ? Kapitalizem da, ampak socialnega; privatna iniciativa da, ampak pod kontrolo države - hm, stisniti da, toda tudi prdniti je treba...!

Ali je taka kvadratura kroga sploh rešljiva ? Morda samo v nekem nestabilnem približku, ki se vedno znova izraja, ki rabi nenehne korekture in v katerem bodo nekateri vedno proti - čeprav vsakokrat drugi ! Ampak s tem se človeštvo ubada še iz časov, ko smo zlezli z drevesa...

Dragi naši vnuki, pravnuki (kje so ?), prapravnuki itd, boste že kako !

Deževen vikend

Jutri je 65 let od invazije v Normandijo. Spominjam se, kako smo to takrat z olajšanjem sprejeli - češ, sedaj pa Nemčija ne more več dobiti vojne. In jo res ni. Ampak čas pa tako neusmiljeno teče, da ne veš več, kako bi še uspel kaj postoriti ali ujeti pred odhodom v večna lovišča ! Hudič pa je v tem, da se ob enakem delu mnogo prej utrudiš kot včasih in to plačuješ potem s hrbtnimi težavami... Ampak, roko na srce - mnogo je vrstnikov v mnogo težjem stanju !

Golobiča skušajo zadaviti na vsak način - škoda bi ga bilo; se strinjam z Žižkom, ki pravi, da je zamera Golobiču čisti absurd. Kdo pa lahko za svojo dolgoletno politično ali drugačno karieri trdi, da ni naredil nobene napake ali neustrezne odločitve ? Še sveto pismo pravi: "Naj vrže kamen tisti, ki je brez greha...!". Politiku je treba meriti njegovo celovito in long term delovanje, ne pa to ali ono posamezno - izrečeno ali zamolčano - besedo. Ampak o vsem tem bodo odločali drugi.

Evropske volitve - najraje ne bi šel, ampak JJ bo skušal na vsak način triumfirati, češ, zmagali smo, hočemo predčasne volitve...itd. Zato je treba iti in voliti SD, ne glede na to, komu bo padla sekira v Bruselj oz.v med.

Mimogrede - nikakor mi ne uspe pogruntati, kako povezati Handan sprejemnik za digitalno TV z računalnikom. USB driver sem instaliral, računalnik ga sprejme in uvrsti v seznam HW USB devicov, ampak sprejemnikovega diska ne prepozna, tako da prenos datotek ni mogoč. Tudi na internetu zasledim topogledna vprašanja, ki pa ne dajo pravega odgovora: češ, če je driver v redu instaliran, bi moral biti disk prepoznaven. Že mogoče, ampak ni. Objektivno vzeto, tega niti brezpogojno ne rabim. Howgh !

Vikend bo (oz. je že) deževen. Bomo pa doma gnili, reševali SUDOKU, brali časopisne trače in oslarije ter igrali pasjanso. Ni kaj.

Toljka minutičku...

Dobri djen !

Tudi RD od Ma je minil - malo naporno, ampak v redu in celo brez dežja (le malo mraz). Tomu sem odgovoril in mu poslal nekaj slik - da bo videl, da sva še kar fit. Danes sva šla namesto na Rožnik na Grad na kavo. je malo bolj strmo, ampak kar v redu. Nahodila pa sva se, saj avta ni kje pustiti, razen v Tobačni, potem pa seveda peš. Najbrž ni kaj veliko 80 plus letnikov, ki hodijo na grad brez palic in težav. Tudi kavo imajo OK. Skratka - kar nekako gre...

Vpisni letnik na faks 1947 organizira 17.t.m. izlet na Goriško - ogled črpalne elektrarne Avče. Bova šla, če bo še vse OK. Predlanskim smo že šli v Brda; ampak od tedaj sta že dva pokojna. Še prej enkrat pa sva šla z avtom na Kolovrat - bilo je veliko češenj in še več kolesarjev (Goriški maraton). So pa Brda imenitna, ni kaj. Upava na ustalitev vremena - je še nekaj neizpolnjenih načrtov in lokacij; so večinoma malo daljše, zato rabiva stabilne lepe dni (za ta leta pa že !).

Obrestne mere za depozite so postale smešno nizke; ampak so vseeno večje kot a vista, zato jih pač ne kaže imeti na OR. Bencin se je spet podražil, Janša se baha s sigurno zmago na E volitvah (kot da so te kaj merodajne za oblast doma !), GM je v stečaju, AirFrance je padel v Atlantik, britanska pevka je v norišnici, Hrvati pa užaljeni, da Rehn ni dal predloga "take it or live it". Mi zato pa v jok in k mami (čigavi?) v naročje.

I tak dosvidanija, rebjata !

Pod "Razno"

Presenečenje - odgovoril mi je moj ameriški znanec Tom. Oženil se je (ima preko 60 !) na novo in preselil iz Arizone na pacifiško obalo v Oregon. Žena Barbara ima daljne sorodnike v Srbiji; morda se bosta v prihodnje odločila za obisk našega vrlega Balkana in seveda tudi naju. Upam, da do tedaj ne bova že na kakem vozičku...

Mladini sem le poslal odgovor na odgovor. Mislim, da ga verjetno ne bodo objavili. Jaz pa v jok ! Ampak kot kaže, se Rehn nagiba spet k Sloveniji - na hrvaško jezo. No stvar se bo rešila ad calendas Graecas (Grki sploh niso imeli kalend, zato to pomeni po naše Ob svetem Nikoli ). Na koncu bo najbrž res obveljal moj ("nepredloženi") predlog: status quo " i nikomu ništa".

Ma sem kupil ljubko orhidejo kot Vorschuss za rojstni dan. Ostalo pride v soboto - upam, da ne bo preveč deževalo. Obeta se menda radikalna sprememba vremena in padec temperatur za preko 10 stopinj. Saj se res že več ni dalo spati, delo na vrtu pa je bilo nemogoče.

Počasi že pričenjam verjeti, da smo vendarle ljudje vsaj malo sokrivi za te hude podnebne spremembe in ujme, čeprav so bile tudi takrat, ko še ni bilo pesticidov, emisij CO2, težkih kovin in drugega sranja...Pa so dinozavri vseeno pocrkali in eksplozijo Krakataua tudi ni povzročil človek. Kdo bi vedel ? Kakorkoli, ampak to svinjanje planetu prav gotovo ni v korist.

Na evropske volitve pa je le treba iti in glasovati za katerekoli leve (najbolje vendarle za SD), sicer bo Janša skušal triumfirati !

Howgh !

Za zjokat !

Tokrat spet o SLO-HR sporu - le na kratko. Mekina mi je odgovoril v zadnji Mladini; je seveda tudi nesramen in žaljiv, kot se za objestnega, samovšečnega in vsevednega novinarskega smrkavca spodobi (bi rekel Peterle). Priporoča mi, da ponovno premislim, o čem pišem; da zganjam paniko in da Korelič kot bivši direktor Luke že ve, ko trdi, da Luka ne bo ogrožena. Sem mu odgovoril - najbrž pa Mladina ne bo objavila, saj vsa stvar že nima nobenega smisla več. Zanimivo, v isti številki tudi Gustinčič izraža skepso glede prostega dostopa in meni, da je to lahko vzrok za evropski interes, saj gre za evropsko in ne zgolj slovensko luko.

Žal pa imajo novinarji vedno lahko privilegij zadnje besede, saj ima kot urednik vedno možnost objave, sam pa tega nimam. Sicer pa vseskupaj že počasi k.... gleda. Škoda mojih nadaljnih živcev, saj imam dovolj izkušenj z novinarji in polemikami še iz Iskrinih časov.

Pa tudi druge reči niso nič manj za kozlat, bi rekel. Tajkunom ne znamo (nočemo, ne moremo, ne smemo itd) stopiti na prste. Kakšne so zares naše banke - BS trdi da zdrave, banke da je obseg tajkunskih kreditov relativno majhen; včeraj pa Gaspari in Križanič navedeta številke, od katerih se ti v glavi zvrti: od dveh milijard letos do dvajset v naslednjih letih. Ali so torej banke morda res pred bankrotom in so ali bodo naši depoziti in prihranki ogroženi (npr. neizplačljivost do povrnitve kreditne sposobnosti, kar lahko traja tudi več let...), pa se o tem ne sme niti črhniti, da ne bi nastala vlagateljska panika ???

Kako naj vemo mi, navadni državljani ?

Pa še vladi rapidno pada rating; to ne bi bilo kaj posebno hudega, če ne bi bila alternativa SDS in Janša, ki pa tudi nista sprejemljiva - saj bi šli z dežja pod slap (ne pod kap !). Kaj bomo naredili, spoštovani sodržavljani ?

Sedli pač na kamen in se zjokali kot Jezus: "Jokam, ker sem Slovenec..." !

Brez politike

Tokrat brez politike. Očitno vseh teh turbulentnih, zmešanih, nerazumljivih in kaotičnih dogodkov na domači sceni ne gre več jemati resno. Preprosto - moja generacija ni več kos razumevanju vse te godlje. Očitno ta čas ni več za nas oziroma bolje: mi nismo več za ta čas in smo iz nekega drugega časa...

Končno imamo digitalno TV in tudi snemalni sprejemnik pa še digitalni telefonski priključek; tudi sem lahko dva telefona vezal paralelno in stvar deluje. TV programov je res dvakrat več in tudi snemanje gre v redu - prenosa na računalnik in narobe pa še nisem telovadil. Bom že še; se mi tudi preveč ne ljubi, ker je polica z elektroniko tako polna, da do priključkov zadaj komajda pridem, pa še pol elektronike moram podreti. Zaenkrat gre snemanje na računalnik bolje in enostavneje, le da imam na njemu samo analogne. Ampak za MYLORDA je v redu, ker lahko nato enostavno zapečem na DVD disk.

Zadnje čase tako mene kot Ma matra revma; pa bi naju morala manj, ker žreva te (drage) glukozaminske kapsule in se maževa z ustrezno mastjo. No, najbrž bo čez kakih deset ali raje dvajset let že bolje...

Tu pa tam srečam, ko grem v mesto, kakega znanca moje generacije. Imam prav hecen občutek: večina ljudi v mestu je starih, kar pa je mlajših, pa so nesorazmerno debeli (ITM > 30 !). Hm, ne spominjam se, da bi med vojno videl kaj debeluhov; pa tudi starcev ni bilo veliko, vsaj ne takih > 75...

Vročina prihaja...Ali bo res supervroče poletje ? Ne prenašam vročine prav dobro. Ampak - še en dokaz več, da smo predvsem SPS ter da smo se mi bolj postarali kot pa se je čas spremenil !

Blagor našim praprapravnukom !

Sit SLO-HR spora

Spet nova apologija hrvaških stališč v Mladini - tokrat od Lorencija. Enkrat prej pa še od Miheljaka v Dnevniku in Kovača tudi v Mladini. Kar naprej mantrajo o tem, kako smo Slovenci luzerji v tem sporu, da delamo napako z blokado Hrvaške in da ni nič hudega, če ne bomo imeli stika z mednarodnim morjem. Ker običajno pišem po iritantni vzpodbudi, sem tudi tokrat nekaj napisal. Ampak ne bom poslal Mladini ali Dnevniku, ker so me že vsi po dvakrat objavili na isto temo. Zato sem stvar dal samo na splet (na Dnevnikovo stran) in na svoj blog (ki ga itak berejo najbrž samo domači..!). Tekst pa je tale:

"Slovenski defetizem

Mejni spor med Slovenijo in Hrvaško je očitno popolnoma zašel v slepo ulico. Medijska scena ima tako že nekaj časa hvaležno temo in jo tudi večinoma obravnava v slogu rumenega tiska. V tem slogu potekajo ugibanja in ocene pri vsakem, še tako neznatnem diplomatskem ali dnevnopolitičnem koraku, o tem, kdo je kaj »pridobil«, kdo je »popustil ali kapituliral« in zlasti, kako smo Slovenci »na slabšem« in smo zopet »izgubili«; kaj smo pri tem »zagrešili« in se spravili v »nemogočo pozicijo« napram EU itd itd. Predvsem pa se v zadnjem času ta medijska ugibanja (ki so že kar trditve) prav defetistično in samoponižujoče nanašajo na Slovenijo, ki naj bi postala »kapriciozna in destruktivna« dežela, ki deluje »nerazumno in proti zdravi pameti« in ki so jo v EU »že siti«, saj dela »težave evropskim idejam in principom« in ki bo še »obžalovala svojo blokado« in doživela »politično nasilje« itd.

Naj takoj povem, da me v tem kontekstu ne zanimajo drugi, rekel bi, kopenski vidiki tega mejnega spora. Pri tem se celo pridružujem tistim, ki sodijo, da so te sporne ozemeljske točke (območje ob Muri, Trdinov vrh, pas ozemlja z Jorasovimi nepremičninami in še kaj) predvsem vprašanje prestiža, v nobenem primeru pa ne gre za kaka pomembnejša gospodarska vprašanja, oziroma bi, bolje rečeno, njihove take ali drugačne rešitve ne imele kakih bistvenih gospodarskih posledic – ne za Slovenijo ne za Hrvaško. Prav nič me torej ne navdihuje kak nacionalizem ali populizem, zaradi katerih bi Slovenija morala vse te točke pridobiti kot svoje ozemlje in tu gre najbrž res zgolj za problem nacionalnega ponosa – to pa je emocionalna in ne ekonomska kategorija.

Popolnoma druga stvar pa je, ko gre za določitev meje v Piranskem zalivu. Osebno sodim (in pri tem nisem osamljen), da tukaj vsa omenjena ocenjevanja zanemarjajo in ne upoštevajo temeljnega realnega geopolitičnega in geoekonomskega bistva spora. Ta je v bistvu zelo enostaven: gre za neizprosno konkurenco dveh nadvse pomembnih pomorsko-gospodarskih dejstev oz. dejavnikov, namreč pomorskih poti in absolutno neoviranega prometa do glavnih, neposredno konkurenčnih pristanišč Slovenije in Hrvaške, t.j. Kopra in Rijeke. Ta konkurenca bi bila bistveno načeta in spremenjena v našo gospodarsko škodo, če bi Slovenija izgubila absolutni stik z mednarodnim morjem, pa naj bi se še tako sklicevali na mednarodna pravila tkim. neškodljive plovbe preko hrvaškega morja. Iz izkušenj vemo, da je Hrvaška načelo »pacta sunt servanda« (»pogodb se je treba držati«) voljna uporabiti samo, kadar gre njenim interesom v prid. Spomnimo le, kako je (ne)spoštovala dogovor o vojaški pomoči ob osamosvajanju Slovenije, kako je enostransko preklicala sporazum Drnovšek-Račan, kako je (ne)spoštovala stanje od 25.6.1991, ali dogovore o izogibanju incidentom ali o skladu za razgradnjo nuklearke in druge dogovore). Zato smo upravičeno prepričani, da mednarodnih dogovorov o prosti plovbi (ki že sami po sebi vsebujejo omejitve) Hrvaška ne bi striktno spoštovala in bi izkoristila vse njihove »luknje«, da bi škodila ustreznosti in neproblematičnosti pomorske poti do Kopra. Pri tem pa bo sama lahko ponudila neproblematično in enostavno pomorsko pot do svoje Rijeke !

Mnogi naši ugledni pisci, zlasti nekateri uveljavljeni kolumnisti Dnevnika in Mladine (g.g. Miheljak, Lorenci, Kovač in tudi nekaj občasnih komentatorjev in intervjuvancev) pri svojih mnenjih žal ne izhajajo iz zgornjih geoekonomskih dejstev. Kljub temu, da jih sicer zelo cenim in z užitkom prebiram, saj se z veliko večino njihovih ocen globoko strinjam, pa menim, da so tukaj njihove ocene močno napačne in predvsem slabo argumentirane. Pišejo, da gremo »iz slabe na slabše pozicije«, da smo nerazumno trmasti, da vidimo nepotrebne strahove, da s sprejetjem Rehnovega predloga nimamo kaj izgubiti, da je to »zadnja možnost«, da bomo sicer ob vztrajanju pri blokadi postali »črna ovca v EU« in predmet »političnega nasilja«, da si s tem samo škodimo in tako naprej, vse v tem smislu. Ob tem bi omenjene gospode vendarle spomnil na to, da so prav oni večinoma obsojali naš nekdanji podpis Vilenske deklaracije kot nedopustno kapitulacijo pred veliko ZDA in njenimi interesi (in so imeli prav!). Sedaj pa – popolnoma nedosledno in nelogično – v bistvu zagovarjajo našo kapitulacijo pred Hrvaško in pred Evropsko Unijo, ki bi bila nesporno škodljiva našim ekonomskim interesom (in ne zgolj principialnim, kot pri deklaraciji !). Razumi, kdor more !

V tej luči so tudi neustrezne vsakršne primerjave s primeri v svetu. Niti Antwerpen niti kaka druga za državo najpomembnejša luka, ki nima neposrednega izhoda na odprto morje, nimajo enake primerljive situacije s kako alternativno luko, ki bi ji koristilo to, da konkurenca nima neposrednega izhoda. Zato je sklicevanje na ta ali oni primer v svetu brez vrednosti, ker je opisana geoekonomska konstelacija pri nas pač unikatna. Isto velja za sklicevanje, da imata Švica ali Avstrija tudi svoje ladjevje, čeprav nimata luk in torej ne lastnega dostopa. Pa tudi če bi bila kje popolnoma enaka situacija, ostaja dejstvo, da je način (ne)spoštovanja mednarodnih dogovorov na Balkanu svojevrsten in nam iz preteklosti še predobro znan (»nadmudrivanja«), medtem ko jih drugje pač dosledno spoštujejo.

In kaj bo, če bomo še naprej vztrajali in ne popustili pritiskom ? Ali bomo zato dobili kaj manj denarja od EU ali morda plačali več v skupno blagajno ? Ali bi nas izključili iz Schengena ali Nata ali območja evra ali celo iz EU ? In po kakšnih določilih bi se kaj takega lahko zgodilo ? Kaj pa se je zgodilo Irski in kaj Grčiji ? Res, človek se vpraša, kakšen interes imajo gospodje iz EU, če bi bolj kot Slovenijo podpirali Hrvaško (tako kot jo baje tudi sedaj, le da bolj pod mizo)? Bodo izgubili poceni letovanja na Jadranu (kot mnogi Slovenci) ali možnost nakupov hrvaških obmorskih hiš ? In kdo bi potegnil krajšo v gospodarski vojni, ki bi lahko nastala med Hrvaško in Slovenijo: ali mi z izgubo hrvaškega tržišča ali Hrvati z izgubo slovenskega turizma ? Kakorkoli, take špekulacije in prognoze so nevzdržne in nesmiselne. V skrajnem primeru bo pač ostal status quo, del morja bo ostal sporen, vsakršno onemogočanje plovbe pa nezakonito. In zakaj bi bil tak položaj slabši kot pa uradno in za večne čase izgubljen naš stik z mednarodnim morjem ? V tem smislu je bil – kljub drugačnim mnenjem – za nas sporazum Drnovšek-Račan le najboljši in absolutno sprejemljiv. Hrvati že vedo, zakaj so ga preklicali (nato pa na žalost še mi, češ da nima smisla vztrajati na njem. Pa še kako bi bilo smiselno!).

Ob vsem tem pa utegne biti pri nas referendum, o čigar rezultatu ni dvoma, neizogiben – če prej ne, pa ob eventualni ratifikaciji za nas nesprejemljivega sporazuma. In tu ne bo – kot tudi v primeru Irske ni – Evropski Uniji preostalo nič drugega, kot da referendum vzame na znanje in terja, da se v nekem kasnejšem času ponovi. Prav tako kot pri Hrvatih, ki ne dajo »niti milimetra svojega morja«, tudi pri nas ne bo šla kamela skozi šivankino uho. Bo pač ostalo tako, kot je: morje bo sporno, Hrvaška bo zunaj EU (kot Srbija, BiH, Turčija, Ukrajina, Makedonija in še kdo), mi pa (kratkoročno) deležni moralnih pomislekov, kako smo sebična (sic!) in kapriciozna dežela, ki si je – kako škandalozno ! – upala reči NE ogrožanju svojega gospodarstva.

Svet pa bo živel naprej in mi in Hrvati z njim, z gospodarsko krizo in prašičjo gripo vred."

V zadoščenje pa mi je, ko sem danes prebral intervju z Vajglom v zadnjem "Dobro jutro".

Sicer pa imam tegale spora počasi poln kufer; v njem samo dokazujemo, kako smo Slovenci zgodovinsko obremenjeni s svetim strahom pred Velikimi (deželami, narodi, vladarji, voditelji, papeži in škofi, sosedi, vojskovodji ali podobnimi napihnjenci...). Morda bo ta država čez kakih petsto let le imela več samozavesti - kdo ve ?

SLO-HR pa še kak izlet

V petek me je v MLADINI Mekinov članek "Blokada zdrave pameti", ki je čista apologija hrvaških stališč (češ, saj ne rabimo stika z mednarodnim morjem, ker dobimo "neškodljiv prehod"), dodobra razjezil in sem napisal dve strani odgovora ter ga poslal Mladini. Ne vem, če ga bodo objavili, ker so me že enkrat na to temo, ko sem tudi odgovarjal Mekini. Če ne bodo oni, pa morda kdo drug, bomo videli ? Ampak to vseskupaj že nima pravega smisla. Če smo zarukani, smo pač zarukani; če smo živeli stalno v svetem strahu pred večjimi in velikimi, nam itak ni pomoči. Glej Cankarja ("Za hlapce rojeni, za hlapce vzgojeni, ustvarjeni za hlapčevanje..." Ivan Cankar: HLAPCI).

Danes sva bila z Ma na Jakobu (šla sva preko Studenčic in sv.Florjana), nato pa še na Grmadi (z Gont; kamor pa prideš po cesti, ki je več ali manj le za terence). Sva torej dobro zmatrana - ampak očitno še vedno gre, le da so hribi vsako leto bolj strmi...

Je pa to bolje kot npr. buljiti v katastrofalen TV program !

Težko je le prvih sto let, potem gre lažje, pravijo.

Malo tega in malo onega...

Končno - včeraj so na POP TV vendarle obširno omenili, da je prosta plovba do Kopra naš ključni ekonomski interes (no, dodali so, da gre tudi za nekaj prestiža), zaradi katerega Slovenija ne bo popustila. Pogrešam pa še primerjavo med tem, kaj kdo dobi oziroma izgubi; to bi morali jasno pokazati tako za Slovenijo kot Hrvaško. Nedvomno je to ključni argument pri kakršnikoli odločitvi, če se upošteva vsaj minimum pravičnosti !!!

No, povedano je bilo tudi, da v primeru, če izgubimo direktni dostop do mednarodnega morja, Hrvati lahko ustavljajo, pregledujejo promet itd, kar bi seveda škodilo našim ekonomskim interesom. To pomeni, da ne zaupamo Hrvatom in njihovim obljubam o tkim. prosti plovbi. Tudi to je treba - s konkretnimi primeri iz bližnje preteklosti - jasno povedati !!!

Razpleta mejnega problema ne vidim; ne verjamem, da bodo Hrvati popustili; angažirali bodo vso mednarodno javnost in stvar bo dobila široke medijsko - diplomatske razsežnosti. To pa bo lahko edinstvena prilika, da stopimo pred svetovno javnost, ki vendarle premore še nekaj občutka za pravičnost in ji predstavimo RESNIČNE argumente, zakaj potrebujemo mednarodno morje, ki ga imamo pred nosom !!!

Moj Queyrat sem pokazal Svetičevi; stvar se polagoma še naprej boljša. Danes sem bil še na odvzemu krvi za PSA in čez 3 mesece grem spet k dr.Stojiću. So far, so good, bi rekel. Razen hrbta, sklepov itd - ampak o tem jamrajo prav vsi moji vrstniki in Ma tudi. Je pač sestavni del EMŠO, ni kaj.

Letošnja dohodnina je občutno višja - država pač rabi denar. Pa še mi ni jasno, kako (če) bo sploh zvozila. Sem za davek na tobak in alkohol; tudi bencin bi lahko bil malce dražji. Predvsem pa bi rabili davčni vijak za najvišje kategorije ter seveda davek na nepremičnine z visoko obdavčitvijo nezasedenih stanovanj in hiš !!! Le-te ostajajo sedaj - nezasedene in kapitalno ter družbeno "mrtve"- nedotaknjene, medtem ko so obresti oz. depoziti, ki pa le omogočajo "vrtenje kapitala", obdavčeni...! Razumi, kdor more !

Zanimivo je jajcanje črne garniture na RTV in njenem Svetu ! Po principu "primite tatu !" vpijejo in protestirajo proti "političnemu vmešavanju oblasti" v RTV in njegove vodilne. O, sancta simplicitas, le kdo je pod prejšnjo vlado najbolj nesramno politično kadroval - pričenši od Grimsovega RTV-zakona vse do kadrovanja v upravo in Svet, ki so ga prav zaradi radikalne politizacije zapustili Miheljak, Pučkova, Hribarjeva in še kdo ! In drastično poslabšanje programov, upadanje gledanosti itd. Saj človek komaj verjame, kako nesramno se lahko po vsem tem sedaj obnašajo....

Ampak ne le v ZDA, tudi pri nas je vse mogoče (glej primer Rupel in še kaj...) !

Tako je, povikaše seljaci i odmah ga ubiše...!

Hudič ne da miru...

Sedaj pa je že čas za nov zapis. Sračka je ostala še naprej urejena; jem tudi solato s čemažem in celo s spomladanskim zeljem. Gre malo mehkeje, ampak ni primerjave s prejšnjo drisko. Tudi mi ni treba vstajati ponoči zaradi tega. Do tu je kar OK.

Ampak, kot vedno, se pač pojavi kaj drugega. Bil sem pri urologu (po 3 letih), h kateremu hodim na običajne kontrole; seveda samoplačniško. Vse je OK oz. ni nobenih sprememb. Razen...

Pred meseci sem se umival z zelo grobo gobo in sem očitno malo načel sluznico na glavici nekoč najpomembnejšega moškega organa. Stvar pa se ne zaceli in ne zaceli, kljub mažam s Canestenom, Diprogento itd. Saj je le v obliki rdečega madeža, ni otekline, pač pa majhna ranica, kjer občasno zasveti kapljica sokrvice. Boli seveda prav nič, spreminja pa se tudi ne. No, tole sem mu pokazal in on je zasumil, da gre - morda - za tkim. predkancerozno stanje, ki ga karakterizira tkim. Queyratova lezija. Le-ta se v 10 do 30 % primerov lahko razvije v invazivni karcinom. Priporočil mi je spiranje z močnimi kamilicami in izogibanje agresivnim milom. Čez 3 mesece naj pridem na kontrolo k njemu, ko bo podrobneje pregledal stvar.

Seveda mi ni dalo miru, da ne bi prebrskal Interneta v zvezi s tem. Kar sem našel slik, so kazale vse mnogo močneje razvito stvar. Diagnoza je precej težavna, ker se simptomi pokrivajo z nekaj vrstami infekcij (v glavnem virusne, zato glivična ali antibiotska zdravila ne delujejo). Zelo podoben je v tej zvezi tkim Zoonov balanitis, ki je benigen. Še biopsični pregled ni diagnostično zanesljiv. Zdravljenje je lahko različo: z kemoterapevtskimi mažami ali oralno, zamrzovanjem ali odstranitvijo tkiva, v zadnjem času pa z CO2 laserjem, kar je v bistvu izžiganje.

Torej imam morda nekaj šans, da se znova izognem (?). Hm, ampak od nečesa te pač mora vzeti hudič; saj je polagoma že čas, ne ?

Vsekakor pojdem še k Svetičevi na konsultacijo. Najbrž bo rekla, naj pač počakam te tri mesece - saj kaj pa naj bi ?

V politiki in spremljajoči krizi na vseh frontah je nastal tak sekret, da ga niti reka, kot pri Avgiju, ne odplavi. Seveda je treba tajkune obesiti za jajca, tudi javno na Kongresnem trgu, ampak razpad koalicije in predčasne volitve pa bi bile prava katastrofa in bi privedle do uličnih revoltov še prej kot pa ekonomsko stiskanje pasu. Pa smo res "svetilnik na vrhu Evrope", kot je bluzil Janša !!!

Ali nam bodo dosodili stik z mednarodnim morjem, močno dvomim. To bi pomenilo referendum pri nas in trajno blokado Hrvaške ali pa kaj bolj še brezizhodnega. Še vedno pa se ne piše in ne govori o dilemi slovenskega pomorskega prometa v Koper, kar je glavni vzrok spora. V njem Hrvati ne izgubijo praktično ničesar, mi pa dobimo upad prometa in hiranje Kopra !!!

Ampak ta trenutek se svet ukvarja s tem, kako naj bo družba urejena v bodoče: planski komunizem ne pride v poštev, neoliberalni kapitalizem tudi ne (več), kaj tretjega pa si svet (še) ne zna izmisliti.

Blagor pride šele našim pravnukom (ki jih pa še ni...) !!!

Še vedno gre, čeprav z več truda

Včeraj sva bila z Ma kar na Polhograjski Grmadi. Resda sva šla z avtom do vzhodne Setnice, ampak nama je ostalo še skoraj 300 m strmine. Sva se kar matrala, ampak je šlo; toliko pa sva le bila trmasta. Folka je bilo toliko, da se je Grmada kar znižala. Sva pa bila najbrž najstarejša tisti dan na njej. Dol je šlo brez težav; ne pa brez matranja. Nisva pač več dovolj gibčna in vsako stopinjo pred tem nekako "preizkusiš". Stvar pa gre seveda bolj počasi. Nazaj sva šla še po prečni cesti (bolj kolovozu) na zahodno Setnico, odkoder pa pelje asfalt v Mačkov Graben. Vse skupaj je bilo kar v redu in tudi danes nisva prehudo zmatrana. Morda pa bo šlo še kdaj kaj podobnega. Takole: višinske razlike ne več kot 300 m in tudi ne prestrmo. Z avtom bo pač treba bližje, kjer se pač da. Kar seveda ni v duhu ekologije, kjer nastavljajo zapore, te grdo gledajo, ne smeš kar kjerkoli parkirati itd itd. Žal, za nas stare !

Prihodnjič bova poskusila čez Gonte, kamor naj bi pripeljala kar cesta iz Trnovca; za ta avto najbrž dobra. Zato ga pa tudi imava. Bomo videli, je rekel slepec.

Malo vrta in malo politike

Včeraj je prišel Safet iz Želve in obrezal ognjeno živo mejo in temeljito spodrezal ognjeni trn pred dnevno sobo. To je opravil profesionalno in tudi vse vejevje je odpeljal. Višnje nisem še dal obrezati; to bomo napravili pozno poleti, ko bo rodila. Sem vesel, da je to opravljeno; manjša dela bova opravila lahko sama, tako za zabavo (in za težave naslednjega dne).

Ma je že v redu s svojo slabostjo. Neka kemija - najbrž zaradi čudnih kalcitnih zdravil, ki se jemljejo enkrat tedensko (!) - je povzročila želodčno slabost za skoraj ves dan. Hudiča, tudi požreti ne smeva karkoli v teh letih, pa čeprav so zdravila (ki so itak zgolj strupi...)!

Vlada najavlja pokojninsko reformo. Le kakšna bo -? Sindikati ostro nasprotujejo podaljšanju delovne dobe; če tega ne bo, potem sledi lahko samo to, da v prihodnje več ne bo usklajevanja. To pomeni efektivno zmanjšanje pokojnin, ki bodo verjetno tudi pri znižanju sledile zniževanju plač. Kako bodo shajali tisti s sedanjimi 450 € pokojnine, ni nikomur jasno; verjetno tudi vladi ne. Utegne pa se zgoditi, da bo vpeljan kak zelo selektiven draginjski dodatek, npr. za tiste pod 500 € ali kaj podobnega. Vsekakor - scenarij ni rožnat. Ali pa morda res kaže rešitev iskati v univerzalnem državljanskem dohodku ?

Kar zadeva spor SLO - HR, pa bi bilo očitno najbolje in najbolj pragmatično, da se vsa stvar zamrzne; edino v tem primeru ne bo Hrvatom možno šikanirati slovenskega pomorskega prometa. Kajti na neposredni stik slovenskega obalnega z mednarodnim morjem ne bodo nikoli pristali, mi pa ne na to, da bi ga nam ne dali. Ne gre pozabiti, da mora slovenski parlament eventualno pristopno pogodbo o včlanitvi HR v EU ratificirati; referendum pa je itak vedno možen, z vnaprej znanim izidom. Torej je stvar v totalni slepi ulici in je zamrznitev spora edina realna alternativa. Saj ni tako malo držav, ki imajo že stoletja stare obmejne spore, pa normalno živijo, pač v nekem (čeprav stoletja starem) prehodnem režimu. Razglasi se lahko, da je Piranski zaliv sporno območje in zato vsaka država deluje tako, kot da je njen. Nadzor pa je ali skupen ali pa ga sploh ni !

Ampak: that isn't my bloody bussiness, for now !

April je tu

Prvi april žal ni bila nobena potegavščina; vse je bilo res: kriza, Ma jutranje težave, debilna domača in tuja politika in tako naprej. Ampak v 80 letih pa se res vsega navadiš. Računalnik dopolnjujem: dodatni disk 8o GB iz starega in novih 1 GB RAMa. Sedaj imamo kar 4 delujoče mašine - dovolj za vsakršno redundanco.

Spet bo treba kaj čez Rožnik, saj sva že kar zakrnela. Vreme pa je zaenkrat idealno.

Bo že...

Kriza in njena nadaljevanja

Kriza je že tukaj. Osebno pa mislim, da bo prava kriza šele prišla: zmanjšanje plač in pokojnin, odpuščanje (tudi v državni upravi !), znižanje zdravstvenih pravic, razmah dela na črno in tudi demonstracije (ki seveda ne bodo reševale ničesar, pač pa le razpihavale populizem, lahko tudi s posledicami, ki smo jih starejši že doživeli...). Zares se zastavlja vprašanje, kako naprej, kajti svet je v bistvu v slepi ulici svoje dosedaj prevladujoče družnene ureditve ! Nekaj kot stari enoumni socializem se najbrž ne bo vrnil, vsaj ne v enaki obliki; preveč slabih izkušenj z njim je bilo v svetu, ki so še žive in zavest o človekovih pravicah je postala že preveč conditio sine qua non za vso svetovno populacijo - celo za Azijo in Afriko ! Ampak kaj namesto njega? Neka osnovna srednja pot naj bi se sicer ponujala - kapitalizem da, ampak z izrazito socialno komponento. To je sicer vse lepo, ampak kako naj to konkretno in v praksi odgovori na tisoče problemov in vprašanj, ki pri tem nastajajo, žal ne ve (še) nihče. Ista stvar je npr. z dvema bistvenima elementoma takega socialkapitalizma: zajamčenim državljanskim dohodkom in z delavskim delničarskim lastništvom (že ideje Staneta Kavčiča !). V bistvu pa gre pri vsem za to: kako in koliko omejiti privatno iniciativo, da bo še stimulativna in motor napredka, da pa hkrati ne bo zanemarila tistih, ki tekmovanja slabo ali sploh ne zmorejo ?

Kakorkoli, take novitete in nekakšne srednje poti so še preveč nedorečene, da bi že sedaj lahko postale temeljne sestavine političnih programov, čeprav bi jih krvavo rabili (razen na abstraktni in zato neuporabni ravni). Posledica tega dejstva je seveda nevarnost, da se bodo v tem praznem idejnem prostoru pojavili spontano in na radikalnem nezadovoljstvu rojeni razni politični programi in družbene akcije, ki bodo imele predvsem destruktivni značaj - "pometimo z dosedanjim družbenim redom in njegovimi nosilci !!!", ne da bi hkrati sistematično in konstruktivno gradili nov, bistveno spremenjen in izboljšan družbeni red. Končno - kriza 1929-1933 je privedla na plan fašizem in nacizem ter drugo svetovno vojno ! Ali je človeštvo že toliko dozorelo - po vseh zgodovinskih preizkušnjah - da ne bo ponovilo zgodovine ?

Kdo ve...?

"Bolje rat nego pakt !"

Danes zjutraj sem se spomnil dogodkov pred 68 leti, ko smo na ta dan manifestirali po Beogradu po puču, ki je vrgel Cvetkovićevo vlado zaradi njenega podpisa pristopa Kraljevine Jugoslavije k Trojnemu paktu (Nemčija, Italija, Japonska). Na parole, ki smo se jih drli po beograjskih ulicah, kot npr. "Bolje rat nego pakt", je pokojni oče komentiral: "Boste že videli, saj otroci ne veste, kaj je vojna...". No, to smo spoznali že čez nekaj dni, ko so Nemci bombardirali Beograd in je po eni uri bomba uničila naše stanovanje in nas zasula v kleti. Nato se je začela Kalvarija vojne, z vsem grozovitostim, ki jih je prinesla. Z Ma sva danes meditirala: "Kaj vse sva že doživela...!

Upam, da našim bližnjim potomcem kaj podobnega ne bo treba doživljati. Ampak danes dojemam spomin bolj grozen kot smo stvari dojemali med vojno; tedaj smo živeli v neki mešanici fatalizma, v neizogibnosti sprejemanja dejstev - tudi tragičnih in omejevalnih, predvsem pa smo trdno verjeli, da bomo na koncu doživeli zmago.

In smo jo.

Življenje ni pravično...

Ernija smo pokopali. Bil je dokaj skromen pogreb, kot pač je v ožjem krogu; brez govorov in ob katastrofalnem petju (tako kriminalno zanič kvarteta še nisem slišal, vsaj ne na javnih nastopih); prav tako kot pri Radotu. Morda pa bo sedaj nekaj časa mir s pogrebi...?

Spravil sem se na štrihanje ograje; ampak danes je bilo zelo mrzlo, pa še pol piksne laka sem polil po stolu in pralnih ploščah - neroda pač. Vreme je kilavo, tako da mi prav pride, da še ne bodo obrezovali.

Nisem si mogel kaj, da ne bi reagiral na članek v New York Timesu, ki je obravnaval naš spor s Hrvati in citiral nekega HR funkcionarja, češ, zakaj se Slovenija pištoli, saj bi imela prost dostop preko hrvaškega teritorialnega morja, kerj to določa mednarodno pravo. Glej no, a res ? Kot da ne bi vedeli, da je zadnje, česar se Hrvati držijo, prav mednarodno pravo. Spomnimo se samo na nešteto incidentov, postavljanja pred izvršena dejstva, prelamljanje obljub in dogovorov itd. itd.
Upam, da so naši vrli diplomati na to opozorili evropske modrece.

No, v moji evropsko okorni angleščini sem na temo članka poslal na NYT kratko pismo, kjer sem navedel jedro spora - konkurenčno prednost Rijeke in blokado Kopra pri pomorskem prometu. Srž pismaje bil enak kot v Dnevniku in Mladini. Saj ne bo nič prispevalo k stvari, ampak mi žilica ni dala miru. Ne verjamem, da bodo objavili - ali pač ?

Moje debelo črevo se je neverjetno dobro uredilo. Ne vem pa, za kako dolgo. Bomo videli - oziroma čutili.

Da situacija sedaj stopa za vrat tajkunom, je moralo priti najprej do krize. Žal pa bo ta prizadela plebejce mnogo huje kot njih. Tudi pokojnine se bodo realno znižale; kako bo to pri tistih, ki dobijo le 500 do 600 €, pa mi ni jasno. Pa če so še zadolženi in imajo na skrbi še kakega nepreskrbljenega... Srbi bi rekli, "eh, došlo da jim život ode u pičku materinu...!"

Ne, ni pravično tole življenje, ne !

Kar naprej pogrebi

Izgleda, da se serija pogrebov kar ne misli nehati. Pred dnevi je umrl tudi Ma bratranec Erni. Sicer je bil že blizu 90, ampak vseeno - očitno prihajamo počasi na vrsto...

Moja prebava se izgleda nekoliko ureja; stvar se gosti in tudi jem že lahko marsikaj bolj provokativnega (seveda kislega zelja še ne). Pričela sva že brkljati po vrtu; malo obrezovanja in podobno. Sedaj sem pričel štrihati planke; ognjene trne in višnjo pa bodo obrezali iz Želve. Je prehudo; saj že od barvanja drugi dan vse boli. Sreača, da z analgetiki stvar nekako krmilim.

Bo že kako. Howgh !

Življenje gre naprej

Četrtek, 12.t.m. pa je bil res skrajno slab dan. Oba pogreba - Zrimec in Faleskini - sta bila žalostna, na koncu pa sem na Mokrški ulici še povozil psa. Direktno pod kolo mi je stekel; prav nič nisem mogel narediti. Skušal sem odviti in zavirati, pa je otrpnil na mestu in zadnje kolo je šlo čezenj. Očitno žival brez izkušenj v prometu; morala bi biti na vrvici, ne pa da prosto teka okoli. Vseeno naju je z Ma prizadelo, saj imava rada živali. Ampak tu se ni dalo nič pomagati.

Pregled pri kirurgu dr.Benediku je bil OK, ni mi treba na kolonoskopijo; tudi kontrola šele čez pol leta. Marker je tudi v redu, glede driske pa se mu to ne zdi nič nenavadnega. Pravi, da je to zelo individualno; slabše je, če bi bilo zaprtje. Tudi prav; sem se že tudi malo izučil, kako s Seldiarjem uravnavati dnevni termin, da ne iščem sredi mesta vedno kak sekret !

Čas za vrtnarjenje počasi prihaja. V glavnem obrezovanje, štrihanje ograje in podobna opravila, ki jih sicer opravljaš brez bolečinskih težav (če ne trajajo predolgo), ampak pokoro delaš naslednji dan. Za največja obrezovanja ognjenega trna in višnje bom angažiral Želvo. Ograjo pa bom farbal sam - počasi, vsak dan npr. 10 letev.

Zobe sem končno dobil - še malo, pa se jim bom do kraja privadil. Cena: pol manjšega avta. Vsaj ugriznem lahko, kot se spodobi (bi rekel Peterle). V Mladini so mi tudi objavili moj odziv na članek Mekine "Velika Slovenija", ki omalovažuje tudi prost dostop do mednarodnega morja. Na to sem kar moral reagirati. Očitno še spravim skupaj kak relevanten tekst, moral pa bom v bodoče bolj paziti na tipkarske napake (objavili so tekst kar z njimi - file direktno v fotostavek, brez lektoriranja).

Pot na Rožnik pa je že suha in prenese superge.

Spet slaba novica...

Včeraj sva se - v prelepem vremenu - potikala po zasavskih terasah pod Zasavsko Sveto goro. Kar toplo in prijetno je bilo. Zvečer pa sem dobil klic od Jarota, da je Rado zjutraj umrl. Čeprav je bilo to pričakovano, me je vseeno pretreslo. Saj je bil star šele dobrih 65 let ! In pred nekaj dnevi je umrl Miran, tudi precej mlajši. Ali imamo nekateri res tak privilegij, da smo še živi, kljub temu, da bi morali - v primerjavi z mlajšimi - že zdavnaj spokati ?
Kaj nas rešuje - genetska predispozicija ali pametnejše življenje (fizična aktivnost, pametna prehrana ali odsotnost stresa)? Rado resda ni bil kaj prida fizično aktiven, ker ga je desetletja mučila ankilizirajoča spondiloza. Ampak miselno je bil močno obremenjen, zlasti v obdobju na ELESu, ko je moral prenašati Türka...

Sicer pa imam v četrtek kirurga - najbrž ne bo kaj posebnega, le sranje je pač pogostejše in mehkejše. Drugih opravil pa je tudi kar nekaj: Želimlje, Trebnje, obrezovanje grma in višnje, srečanje s Tomažem itd itd. Ker pa vse stvari počenjamo znatno bolj počasi in "z legnatjo", je tega dovolj za 14 dni. Kako smo nekoč shajali z trikrat manj časa in opravili trikrat več, mi ni jasno !

Pomlad pa počasi in nezadržno le prihaja, tudi ptiči so pričeli peti in krokusi so tudi že zunaj...

Glej no, pa so res objavili

Ne morem si kaj, da ne bi bil zadovoljen, ker so na DNEVNIKU danes res objavili moj prispevek o resničnem vzroku za spor s Hrvaško (glej včerajšnji blog). Seveda me je danes že klical Frančišek in mi čestital; tudi komentarji so afirmativni - rezen enega, ki pravi, da je to sicer veljalo za 16 stoletje, ko so bili Hrvati še pirati... Ampak takrat je bil Koper še beneški in seveda ni imel 16 mio ton pretovora kot lani (kar je več kot vse luke Lepe Njihove...) !

Danes pojdem spet na ISKRA-meeting, da vidim, kako so kaj stari dečki Iskraški. Driska zaenkrat ostaja - oziroma gre naprej. Ali bo morda čez kaka 2 tedna kaj bolje ? Pregledal sem lanske bloge in se je stvar periodično slabšala in boljšala; najbrž res kaka lokalna vnetja divertikul, ki se pozdravijo (upam, lahko pa tudi ne ?) kar sama. Sicer pa imam prihodnji teden spet dr. Benedika v P.Deržaju. Najbrž bo spet predlagal: "Jogurt, jogurt..."

Morda pa me driska zaradi naše politike in zlasti predsednika vlade ? Bi kaj pomagalo, če bi nehal brati o njej in njem ?

Jutri pa mi bo - upam, da zadnjič - ljubi prijatelj Joža dol zbil novo čeljust, jo korigiral pri desnih končnikih in jo natolkel gor dokončno, da bom lahko kaj odgriznil. 5 kiloevrov pa tudi ni tako malo, da bi bil lahko zadovoljen s kakršnokoli čeljustjo. Resnici na ljubo pa je treba reči, da je velik pedant in dela zelo solidno; tudi prejšnja mi je držala skoraj 25 let.

Da ne pozabimo

Nisem si mogel kaj, da ob tej "domoljubni" euforiji na temo odnosov SLO-HR zapisal naslednje vrstice (poslal sem jih tudi Dnevniku, pa ne verjamem, da bodo objavljene):

Pravo jedro spora SLO - HR

Ob vsem silnem hrupu, populističnih akcijah in vznesenih besedah o "naših pravicah" in "nesporno naših ozemljih" pod "uzurpirano okupacijo" tega ali onega soseda pa skoraj ni zaslediti razprav o temeljnem jedru spora, ki v resnici tiči v zelo pragmatičnih interesih Slovenije in interesih Hrvaške.

To temeljno interesno jedro pa postane takoj vidno, če se le vprašamo o naslednjem:

1. Zakaj Slovenija tako trdovratno vztraja na neposrednem dostopu do mednarodnih voda in se ne zadovoljuje s t.i. "neškodljivim prehodom preko hrvaškega morja", kot ga ponujajo Hrvati ?

2. Zakaj Hrvaška tako trdovratno vztraja na tem, da Slovenija ne more imeti direktnega dostopa do mednarodnih voda, zaradi česar je prav na Hrvaškem tudi padel sporazum Drnovšek-Račan?

3. Kaj izgubi Slovenija, če bi bila rešitev delitev Piranskega zaliva po sredinski črti in posledično Slovenija ne bi imela dostopa do mednarodnega morja ? In kaj dobi, če bi bila črta delitve morja takšna, da bi Slovenija imela dostop do njega ?

4. Kaj dobi Hrvaška, če bi se Piranski zaliv razdelil po sredinski črti in bi posledično Hrvaška imela morsko mejo z Italijo, Slovenija pa bi bila ob dostop do mednarodnega morja ?

V osnovi tega interesnega jedra je pomorski promet do pristanišča Koper, ki se je v preteklih letih razvil do neslutenih razsežnosti. Če Slovenija dostop do mednarodnega morja in od njega izgubi, postane usoda Kopra, najmileje rečeno, negotova. Kopru po vsej sili skuša konkurirati Reka, ki pa v pomorskem prometu ni dosegla takega razvoja (ne spuščamo se v vzroke za to) in bi dejanska ali pa tudi potencialna možnost blokade prometa do Kopra in od njega bistveno povečala njene razvojne možnosti. Prav lahko si je predstavljati, da bi z evidentiranjem, zaustavljanjem, pregledovanjem plovil in drugimi nagajanji Hrvati dosegli, da bi postala pot do Kopra problematična, negotova, neprijetna in bi se je ladjarji pričeli izogibati - ob hkrati ponujeni Reki, kjer takih možnih šikan ne bi bilo. In samo tu je odgovor, zakaj Hrvaška tako trdovratno vztraja na sredinski črti zaliva. Vse hrvaške floskule o prizadetem turizmu, "pranju nog v tujem morju", ulovu rib itd v primeru meje bližje savudrijski obali so naravnost smešne ob ogromnem bogatstvu obale, ki ga Hrvaška itak že ima.

Zato ni zares sporno prav nič drugega, kot možnost blokade slovenskega pomorskega prometa ! In prav tako je v tem ves odgovor, zakaj si Slovenija tako krčevito prizadeva za prost dostop ! Vse drugo - razna domoljubna čustva, "svojega ne damo, tujega nočemo" in podobne emotivne floskule so zgolj skrivanje pravega interesa, ki leži v prej povedanem. In prav bi bilo reči bobu bob in to javno izpostaviti. Jasno pokažimo sebi in svetu, da Hrvaška ne bi v primerjavi s sedanjim stanjem izgubila praktično prav ničesar, če Slovenija dobi neposredni dostop do mednarodnega morja, medtem ko bi Slovenija zelo verjetno izgubila gospodarsko eksistenco Kopra in nadaljni razvoj njegovega ladijskega prometa !!!

Tu in izključno tu je vzrok za zavzemanje Slovenije za mediacijsko načelo pravičnosti, ki bi prav to, kaj kdo izgubi in kaj dobi, moralo upoštevati ! Sodišče pa ob črki mednarodnega prava tega ni dolžno.

Zakaj se izogibamo javno izpostaviti omenjeno jedro spora ?

Miloš Kobe
Ljubljana

Mi pa hodimo kot maček okoli vrele kaše in se gremo Blut-und-Boden filozofije, čeprav bi odkriti akcenti na pravo jedro spora pomagali razumeti slovensko vztrajanje, zlasti pred širšo evropsko javnostjo. Za Bučarjev referendum pa je že davno prepozno.

Howgh !

Težave, težave...

Zobe sem končno dobil - niso čisto v redu in jih bo treba v četrtek popraviti; levi kočniki ne nalegajo najbolje. Prav je, da jih je zato le začasno pritrdil in bo finale v četrtek. Itak bo nekaj časa trajalo, da bo ugrizna bolečina postala tako šibka, da bom lahko normalno jedel.

Ne bom pa mogel normalno jesti zaradi driske, za katero kaže, da se še naprej slabša. Traja celo večnost in več "impulzov", da se črevo izprazni. To pa zaleže le do naslednjega obroka, ko se najprej prične muzika v črevesju, nato pa "pozivi". Ne Activia ne Seldiar ne Linex ne pomagajo; Seldiar morda stvari le malo upočasni. Tudi se vso noč - ob številnih prebujanjih - borim, da ne bi šel na stranišče. Tudi je precej irelevantno, kaj pojem; razlika je morda le v intenzivnosti.

Ne vem, kaj naj bi še naredil; vsekakor bom počakal do kontrole pri kirurgu 12.t.m. Predlagal bom kolonoskopijo, da vidimo, če je kaj vnetja ali sličnega. Sicer pa se bo treba sprijazniti s tem - na spletu je veliko pisanja o tem. Prizadeti pravijo tudi, da so jim zdravniki rekli, da je to običajen pojav po operaciji črevesja in da se naj kar sprijaznijo s tem ter pijejo veliko tekočine, ker je edina nevarnost dehidracija. Nekateri jamrajo, da gredo tudi po 20 (!) krat na stranišče dnevno ! Le kakšna je danka pri tem - ?

Pri tem je zanimivo, da sem lani v jeseni in še v januarju imel obdobje čudovitega iztrebljanja, ki pa se je počasi slabšalo vse do sedanjega stanja. Zakaj tako ? To najbrž le govori o tem, da je vzrok neka nastala motnja ali okvara, vnetje ali kaj takega, ki je stvar abnormaliziralo. Tudi zato bi bilo pametno opraviti kolonoskopijo, kar tukaj v Ljubljani (podružnica Bleda).

Ni potrebno posebej omenjati, da so mi dnevi s to drisko precej pokvarjeni. Ampak - what can I do...?

Zobčke dobivam...

Moj vrli zoboderec Joža me je dva zadnja dneva strahotno izmrcvaril. Zobni provizoriji gor, zobni provizoriji dol, brušenje pod robovi dlesen, injekcije v čeljustne kote, modeliranje in cementiranje in kaj vem kaj še vse me je do kraja izmučilo. Pa tudi hudo boleče je bilo. Posledično nimam več okusa za hrano (ne vem, ali je kaj sladko ali slano), oteklo levo lice in hrano bolj valjam v ustih kot grizem. Ampak menda sem najhuje že prestal; v ponedeljek (ko si bom upam že opomogel) sledijo še probe čeljusti, korekcije porcelanskih odlitkov in upam, da bom morda že ta mesec "ozobljen".

K vsemu temu se pridružuje še driska (tudi ponoči !), ki mi gre prav tako na živce. Jutri imam UZ; bomo videli, ali se bo kaj videlo. Za tem sledi še pregled v P.Deržaju. Zanimivo, da pa imam apetit kar normalen; tudi teža prej narašča kot upada. Pri vsem zasledovanju po spletu glede mojih težav ljudje in dohtarji veliko več govorijo in pišejo o zaprtju kot o driski. Le-ta naj ne bi kaj posebno skrbela in tudi o njej ni kaj dosti napisanega - če pa že, pa v sopojavih s krvjo, izgubo teže in apetita in slično. Ne vem, kako naj si to razlagam. Tudi reklama za Activio pravi, da UREJUJE prebavo. To očitno pomeni, da pomaga pri zaprtju. Osebno menim, da gre pri meni morda za vnetje kake divertikule - kako pa le-to mine, ne vem. Bom pač ukrepal po japonsko: tukičiči pačaki.

Ne vem, če ima še kaka civilizirana dežela (Afriko in Latinsko Ameriko ne štejem) tako odštekane politike kot so naši. Saj je vseskupaj že višek infantilnosti, ki se ga niti komentirati ne izplača. Očitno bodo za lastno državo zreli morda naši praprapraprapravnuki (če jih bo kaj...) !

Blagor Slovencem leta 3009 !

Politika in sranje

Ziherlovemu pismu Pahorju ni kaj dodati. Me pa je to pismo spodbudilo k naslednjemu razmišljanju, ki sem ga komentiral na spletni strani Dom:

"Bodimo za trenutek realno pragmatični. Lorenci je napisal, da je ena od možnih rešitev Pahorjev odhod s politične scene. To bi uspel narediti samo kongres SD, ki bi mu kot predsedniku stranke odrekel zaupnico. Ali je kljub naraščanju nasprotnikov njegove kompromisarske politike le-teh že dovolj za tak sklep, ne ve nihče. Analiza te vrste bi bila izredno potrebna in hvalevredna.

Druga možnost je izzvati vladno krizo; za to bi bilo potrebno, da bi nasprotovali vsi koalicijski partnerji, pa še kdo iz SD zraven To je malo verjetno, ker si v času hude gospodarske krize nihče ne bi upal prevzeti odgovornost še za politično krizo. In zato ima Pahor sijajen alibi ter prav zato lahko do nezavesti vztraja pri svoji samovšečni politiki.

Res smo v nezavidljivi stiski in na nek način v slepi ulici. Toda če bo revolt naraščal (vseeno zakaj - zaradi odpuščanj, gospodarske stiske ali nadaljnega razkrajanja občih vrednot), se utegne zgoditi tudi kaj nepredvidljivega. Ulica se lahko spočne zaradi tisoč vzrokov. In prav ta nepredvidljivost (edina predvidljiva stvar je stopnjevanje ekonomske krize) vzbuja skrb.

S svojim nesmiselnim vedenjem pa prav Pahor prispeva k stopnjevanju te krize in negotovosti. Ampak on trmasto vztraja, razen ogorčenih posameznih pisem pa ni sile, ki bi se mu uprla…!!!

What to do now ?"

Sicer pa se moja driska konstantno slabša, zato sem se odločil za dvodnevno stradanje, kar je ob težavah z zobmi, ko me moj zoboderec veselo mesari, še dobrodošlo. Le škoda je za kondicijo, ki itak ni kaj prida, pa bo še padla. Toda - kaj pa naj bi ? Nikakor ne morem doseči dobrega stanja izpred dveh mesecev. Po mojem gre za kako vnetje v črevesu; mislim pa, da UZ prihodnji teden ne bo mogel pokazati česa takega. Torej mi kolonoskopija najbrž ne uide.

Ali se je že začelo...?

Nič ni rožnato...

Zoprna driska nekako ne pojenja, vsaj ne tako, da bi se vrnile "klobase". Vso stvar upočasnjujem s Seldiarjem; jogurt Activia pa se izkazuje kot ukrep v pravo smer. Dr.Svetičeva pravi, da je lahko lokalno vnetje ali pa kaka viroza. Stvar je bolj zoprna kot kaj drugega, zlasti ker apetit in teža ostajata nespremenjena. Moram pregledati (po blogu), kako sta se izmenjavali driska in normala do sedaj.

Sicer pa ni vzpodbudnih vesti. Slabo je tudi z drugim članom sorodstva, z dr. E., ki je moral na urgenco zaradi težav z bypassom, dobil pa je še pljučnico, star pa je preko 88. Ni kaj, počasi bomo pač na vrsti tudi mi...

O politiki je škoda izgubljati besede. Vsem opozorilom navkljub se premier obnaša - milo rečeno - prav otročje. V Mladini je značilna karikatura: ker ga je Janša udaril že na obe lici, mu sedaj nastavlja še rit. Dober, kot vedno, je Lorenci v Mladini. Kot možnost izboljšanja vlade navaja tudi zamenjavo Pahorja kot premierja. Ampak iz vesoljni Sloveniji nerazumljivih razlogov ga stranka najbrž ne bo žrtvovala. Škoda za Slovenijo.

Vreme je tudi skrajno nespodbudno, tako da niti čez Rožnik ne greva. "Bo že bolje, bo že bolje, samo malo dobre volje..."

V ekonomiji pa - Marx, na pomoč !!!

Nič vzpodbudnega

Spet se me je lotila moja stara driska - tudi ponoči sem že moral vztajati. Sumim, da je spet nastalo nekakšno vnetje (najbrž mojih divertikul), ki se bo - upam - nekako samo izboljšalo čez čas. Jogurt trenutno ne deluje kaj prida in tudi hrana - razen izrazito provokativnih jedi - ni primarno relevantna. Na izboljšanje upam, ker sem (periodično) že imel taka stanja, ki pa so spremenila na bolje (pa tudi spet poslabšala). Apetit ostaja, teža (kot posledica tega) tudi. Ampak občutek je zoprn, ker kar naprej čutiš labilnost v črevesju. Bomo videli, je dejal slepec.

Poleg tega imam jutri še pregled pri Joži za zobe. Naj mi samo pregleda - se bova najprej zmenila, kaj naj bi mi (in če) napravil, čeprav bo takoj hotel posečil po injekciji in svedru ! Pravilo, ki se ga je koristno držati (ki ga je sugerirala pokojna Mihela) pa je, da ne podiraj, kar še deluje - in to zaenkrat še velja tudi za mojo čeljust, čeprav je že malo bolj labilna.

Skratka, dovolj razlogov - poleg vremena - da je človek siten !

Dovolj zime !

Čas je, da se spet kaj oglasim. Čreva se ponovno počasi popravljajo, ko jemljem sedaj kar 1,5 Activie dnevno. Sicer pa se vsak dan intenzivirajo bolečine v teh in onih sklepih itd itd. Tudi Ma jamra enako. Zime imava že dovolj in čakava na Zelenega Jurija, ki pa je še kar daleč...

Kljub temu sva v lepih dnevih hodila na Rožnik in celo na Katarino/Jakoba tudi. Sedaj pa je zoprno in sluzasto, pa se prekladava doma in sitnariva, predvsem sama sebi...

Računalniški zaboj je postal zoprno počasen; veliko ne pomagata niti čiščenje diska in registra ter defragmentacija. Mašina je pač stara; to se pozna tudi pri težavah z zahtevnejšo grafiko. Tako mi rad totalno zamrzne (in pomaga samo resetiranje) npr. pri Gaea+, ki ima sijajne aerofotoposnetke (za Slovenijo je boljši od Google Earth, ker koristi še druge vire). Poleg tega je premalo RAMa itd. Pomagalo bi edino radikalno formatiranje in na novo nalaganje OS, programov in podatkov. Toda tako obsežno delo nima smisla na stari kišti, ampak bi se splačalo le na novi (prenosnik ali stacionarni, hm ?). Sedanji imajo zmogljivo grafiko, ki uspešno koristi verzije Active X, OpenGL in kar je še takih zahtevnih grafičnih pripomočkov. Poleg tega bi kazalo HD particirati selektivno, glede na razne vrste vsebine. Tako pa sedaj za vsak najmanjši programček melje po vsej zapleteni in nepregledni diskovni strukturi C-ja. Pa še kaj bi se našlo...
Ampak tudi pri novem bi bilo treba garati z namestitvami !

Iskraški KPO-klapi se bo pridružil še zadnji član, ki se je upokojil - Vrenko. Sedaj priliva novih članov ne bo več, pač pa bo odliv - kdo bo naslednji ?

Inavguracijo Obame smo videli, je pač Amerika. Prav bi bilo, da bi ga Pahor vsaj v hotenjih malo posnemal. Tako pa je postal kot predsednik vlade hud faux pas. Edino, kar mu gre šteti v dobro, je odločnost do Hrvaške. Če jo bo vzdržal, seveda.

Kakšna pa je moralna slika naših novodobnih menedžerjev pa kaže milijonska nagrada Kramarju v NLB. Ali ne bi veljalo, obvezno vpeljati kriterij MORALE pri kakršnemkoli izpostavljenem kadrovanju ? Tu bi morali pogledati tudi skladnost dohodkov in načina življenja (kako imaš lahko 3 stanovanja in 3 vikende, veliko barko in dva avta po 80 k€, plačo pa "le" 2000 € ?). Pa tudi, kakšne nagrade, dnevnice, dodatke in privilegije si je kandidat privoščil v dosedanji karieri.

Ampak tega današnji lassez faire kapitalizem ne dovoli. O kvadraturi kroga, t.j. združitvi podjetniške motiviranosti s socialno pravičnostjo, razpravljajo že več kot dve stoletji. Ali je sploh mogoča...?

Tudi če bi se kaj takega posrečilo, pa moja generacija tega ne bo dočakala

Howgh !

Eden za drugim...

Spet me je pretreslo: R. mi je odgovoril na e-mail, v katerem sem mu opisal moje izkušnje z Aktivio, ki bi morda tudi njemu koristile. Odgovoril mi je tako, da je očitno stanje dokaj brezupno - zasevki so povsod in onkologi ne upajo več. Hudiča, pa še 70 jih nima ! Ali imamo nekateri res daljše življenje kot slučajnostni privilegij ? Življenje je nepopisno krivično in neusmiljeno. !

Šla sva spet čez Rožnik - ampak danes je bil mraz bolj vlažen, tako da imava kar kosmato grlo. Megla je vztrajala do 11h, potem pa je bilo sonce boj krmežljavo. Jutri bo gotovo spet megleno, ampak dihala si moramo malo zaščititi - šal pred usti ali kaj podobnega, vsaj dokler se telo in pljuča ne ogrejejo.

Mo in Al sta v Bohinju - imela bosta lepo za lazenje po bohinjskih planinah - seveda s krplji. Pa še smuko si lahko privoščita na Voglu ali Kobli. Midva nisva več niti za tek - dolgi koraki niso preveč ugodni za hrbet. Hoja pa ostaja še nekako najbolj primerna za nas starce !

Glede plina nisem preveč v skrbeh. Ampak kak oljni električni radiator pa ne bi bilo neumno nabaviti za eventualije v bodoče. Mraz se pozna tudi pri obnašanju ptičev, zlasti kosov. So nekako bolj počasni in se jih vidi, kako našopirjeni večkrat kar ždijo na suhih tleh. Ta zima jih bo gotovo nekaj več pobrala, zlasti tiste, ki so po gozdovih - mestni lažje najdejo kako toplejši kotiček. Ampak take ali še bolj mrzle zime so bile tudi prej in to ni nič izrednega ali povezanega z onesnaženjem !

Ampak- saj bo še kdaj pomlad...

Ni prehlada, so pa krize

Kako došlo, tako prošlo. Po pričakovani gostoti v nosu in bronhijih sedaj že skoraj normalno diham. Kopriva pa res ne pozebe, kljub temu, da je te dni zelo mraz.

Včeraj spet nekaj težav z računalniškimi aktivnostmi. Thunderbird ni sprejemal pošte, zlasti iz "tujih" strežnikov. No, včasih je kakega le sprejel, ali pa ga je prikazal šele po urah. Očitno je izhodni strežnik pri providerju delal težave, saj je danes že bolje.

Zvečer sem spet z Iskraši. Morda bo kaj novic o R. Kaže, da ima resne zdravstvene težave. Tudi mnogo prezgodaj, saj še nima 70 ! Vrag vedi, kdo bo naslednji na vrsti ? Ampak ne gre se obremenjevati vsak dan s tem - ko pride, storiš pač kar moreš; veliko pa se v teh letih itak ne da več...

Politika pa je res postala prava pocestnica (da ne uporabim hujšega izraza, ki pa pomeni isto). Saj ni več mogoče ugotoviti, kdo je s kom in za kaj se zavzema. Vsekakor pa je vrli Pahorček krepko razočaranje - imeli so prav tisti, ki so trdili, da je za premiera sposoben toliko kot (nezmrznjen) drek za brus, kot pravijo na kmetih ! Vsekakor nastopajo hude preizkušnje - splošna gospodarska kriza pa še hrvaška in plinska povrhu. Upokojencev seveda ne bo mogoče odpustiti (kvečjemu z nagradami za vsakega povoženega, s pogojem, da je povožen do smrti), pač pa se pokojnine lahko ustrezno zmanjšajo. Država pa bo morala absolutno poseči še po luksuzu, vsakovrstnim špekulacijam in proračunskem ravnanju z denarjem kot prasica z mehom. To seveda ni šparanje pri kavicah, kisli vodi in zobotrebcih, kot pravi danes Miheljak, ampak pri hipertrofirani državni upravi, davčnih utajah, potratnih nabavah (od vrhunskih avtomobilov do raznih nepotrebnih adaptacij) itd.

Ampak - v principu - je narod neuničljiv !