Življenje gre naprej

Četrtek, 12.t.m. pa je bil res skrajno slab dan. Oba pogreba - Zrimec in Faleskini - sta bila žalostna, na koncu pa sem na Mokrški ulici še povozil psa. Direktno pod kolo mi je stekel; prav nič nisem mogel narediti. Skušal sem odviti in zavirati, pa je otrpnil na mestu in zadnje kolo je šlo čezenj. Očitno žival brez izkušenj v prometu; morala bi biti na vrvici, ne pa da prosto teka okoli. Vseeno naju je z Ma prizadelo, saj imava rada živali. Ampak tu se ni dalo nič pomagati.

Pregled pri kirurgu dr.Benediku je bil OK, ni mi treba na kolonoskopijo; tudi kontrola šele čez pol leta. Marker je tudi v redu, glede driske pa se mu to ne zdi nič nenavadnega. Pravi, da je to zelo individualno; slabše je, če bi bilo zaprtje. Tudi prav; sem se že tudi malo izučil, kako s Seldiarjem uravnavati dnevni termin, da ne iščem sredi mesta vedno kak sekret !

Čas za vrtnarjenje počasi prihaja. V glavnem obrezovanje, štrihanje ograje in podobna opravila, ki jih sicer opravljaš brez bolečinskih težav (če ne trajajo predolgo), ampak pokoro delaš naslednji dan. Za največja obrezovanja ognjenega trna in višnje bom angažiral Želvo. Ograjo pa bom farbal sam - počasi, vsak dan npr. 10 letev.

Zobe sem končno dobil - še malo, pa se jim bom do kraja privadil. Cena: pol manjšega avta. Vsaj ugriznem lahko, kot se spodobi (bi rekel Peterle). V Mladini so mi tudi objavili moj odziv na članek Mekine "Velika Slovenija", ki omalovažuje tudi prost dostop do mednarodnega morja. Na to sem kar moral reagirati. Očitno še spravim skupaj kak relevanten tekst, moral pa bom v bodoče bolj paziti na tipkarske napake (objavili so tekst kar z njimi - file direktno v fotostavek, brez lektoriranja).

Pot na Rožnik pa je že suha in prenese superge.