Osebno bolje, družbeno slabše

Kdor čaka, dočaka. Vse kaže, da driska vendarle vsaj pojenjuje - čeprav moram biti še vedno razmeroma dietičen v prehrani in se izogibati provokativni hrani. Tudi je res verjetno, da je bil divertikulitis, t.t. vnetje divertikul, ker se je pričelo izboljševati takoj po antibiotični kuri. UZ iz preteklega tedna je bil seveda bp, upam, da bo tako tudi 18.3, ko imam pregled pri dr.Benediku in bodo spet vzeli marker.

Sicer se pa "going down" Janševe politike ali bolje obnašanja nadaljuje in je pod vsakim nivojem. Postalo je že najnavadnejša gostilniška barabija, tako pritlehna, da že vzbuja pomilovanje nad duševno boleznijo tega človeka. Samo upamo lahko, da volilci ne bodo dali temu izjemnemu družbenemu škodljivcu oblast v roke in da bo nadaljevanje njegovega obnašanja odvrnilo še več njegovih nekdanjih simpatizerjev ali pa vsaj zdramilo nevtralce, da spregledajo, v kaj bi nas spravil njegov volilni uspeh ! Ne vem pa, ali so Slovenci že toliko "zbrihtani" - prepričan pa sem, da bo tako obnašanje še nadaljeval, stopnjeval in spravil do negacije samega sebe !!!

Živi bili, pa videli !

Še vedno...

Nič ne pomaga - driska gospodari še kar naprej, kljub (ali pa tudi zaradi) antibiotikov, medicinskemu oglju, Seldiarom in dieti. Traja že nekako 4 tedne in če se prav spomnim, je prejšnja trajala kaka dva meseca - torej ima sedanja še nekaj časa. Kljub temu pa se ne morem znebiti občutka, da gre za kakšno recidivo ali posledico operiranega raka. Simptom je praktično le neobvladljiva driska in glavni problem je: kaj jesti ! Razne stročnice, zelenjava, sir, oreški, meso itd itd se izkažejo za agresivne in drisko še posebno intenzivirajo. Teža gre ob takem odrekanju seveda počasi, toda konstantno navzdol. Ni pa kakih nenavadnih ali posebnih bolečin, ki ne bi bile zvezane z iztrebljanjem, še manj kake krvi, tako da si stvari ne znam razlagati - pa tudi Svetičeva ne. V sumu, da gre morda za lokalno vnetje, je napisala antibiotike; pa ne kaže, da bi bilo kaj bolje. Zato grem 18.t.m. na UZ abdomena in če bo izvid sumljiv, še na kolonoskopijo (če se bo dalo na virtualno; menda jo dela MEDILAB). Obenem bom imel enkrat marca pregled pri Benediku; tam bodo vsaj markerje odvzeli. Drugače pa velja: TUKIČIČI PAČAKI. Kaj pa naj bi drugega !

Seveda vse to vpliva na razpoloženje; človeka preganja misel, da se je morda "že pričelo" - na kar vsi podzavestno ali zavestno čakamo: postopno potovanje k žari in ki za čas "potovanja" temeljito spremeni način življenja, navade itd ter terja prilagoditev novim razmeram z znanim koncem. Ampak sprijazniti se bo treba tudi s tem !

Nič ni večno, najmanj pa mi sami....

Še naprej in dalje...

Spet sem dolgo molčal. Stvari pa še vedno niso kaj prida - tokrat na zdravstveni ravni. Nikakor se ne morem iznebiti driske za vsakršno hrano, ki jo pojem (seveda je le-ta močnejša, če jem kaj provokativnega). Jem sedaj tudi živalsko oglje, pa ni kaj prida bolje. Problem je v tem, da sploh ne vem, kaj naj še jem, čeprav imam še kar apetit (seveda za kaj dobrega...). Skušam se prepričevati, da gre najbrž za lokalno vnetje v črevesju (kot je že dvakrat bilo, ko je driska trajala 3 - 4 tedne in nato precej hitro ponehala), najbrž v divertikulih, ki so občutljivi za ostanke hrane, ki v njihovih žepkih ostaja (zlasti kake drobne pečke). Vendar se v podzavesti stalno vrti tudi misel o možni recidivi ali pa o kakih zametkih na žolču, jetrih, slinavki - kaj jaz vem še kje, kar vpliva na prebavo. To me seveda sprevlja v neke vrste stres, ki se, zanimivo, pozna na krvnem pritisku. Poskusil sem tudi s kratkim stradanjem - seveda ni driske, kadar ni snovi; ko pa je, pa se spet pojavi, jasno.

Kakorkoli, k vsemu pa prispeva še konstantna nizka oblačnost brez sonca; pa še težave, ki jih ima soseda z moževo hudo multiplo sklerozo, ki ima sedaj še pljučnico in še kaj zaradi oslabljenega imunskega sistema, ona pa čuti željo, da se malo potoži, čeprav ji ne moreva nič pomagati. Skratka, počasi se bo treba sprijazniti s spremenjenimi detajli življenja, ki bo zaradi rastočih težav postajalo drugačno od prej ustaljenega, seveda v smeri slabšanja. Ni kaj.