Wednesday 30 November 2011

Spet kak glas od mene...

Dolgo me ni bilo. Medtem se mi je spet "zrihtala" driska v normalno iztrebljanje, zato pa se je okrepil išias. Le-tega skušam "panati" z obračanjem zgornjega dela telesa močno v levo - to naj bi po nekem ameriškem nasvetu pomagalo. Bomo videli. Drugače pa: k polemiki keber-Tajnikar sem prispeval skromen delež, predvsem v smislu zagovarjanja drugačne delitve presežne vrednosti kot sedaj, ko gre vsa kapitalu. Tu sva z dr.Kebrom na isti valovni dolžini. Z Blažem pa sva se šla malo e-mail diskusije o aktualitetah sedanjega trenutka in ugotovila, da se ne strinjava s posameznimi ocenami, zlasti nekaterih akterjev ne in še nekaterih drugih razhajanj sva ugotovila. Moj vtis pri tem je, da je velik in oster oponent sedanjim družbenim anomalijam, da pa, kot pravi pregovor, pri tem malce "izlije z umazano vodo iz kadi včasih tudi kakega otroka". Posebej značilno zanj je, da nekako ne priznava nobenih "apriornih" avtoritet - ali pa sploh verjetno nobenih. Zato v mnogočem rezonira v slogu "teorije zarot", čeprav jim morda direktno ne verjame. Seveda smo starci v tem smislu - s tolikimi izkušnjami - neprimerno bolj pragmatični, mnogo manj radikalni in nekako bolj "par distance" do sedanje situacije, ki je itak ne bomo dolgo "uživali". Ja, po svoje je lepo biti mlad, čeprav je naporno...

Meti je šla v dom - ima svojo sobo, svoje sanitarije, svojo TV in je v tem smislu "zadela terno". Kot izgleda, se je razmeroma dobro vživela - sicer pa je ona itak en zelo nekompliciran in dokaj veder značaj. Kaj pa čaka naju - še ni jasno in ne želiva prognozirati. Ugotavljava pa, da se utegne zgoditi nekakšna , vsaj delna onemoglost morda istočasno, kar bova težko premagovala zgolj s pomočjo drug drugemu. Ampak ko se bo to zgodilo, se bo pač treba morda tudi seliti v ambient s pomočjo tretjega...

Pa naj bo dovolj. Zamrznjenje madeža na licu sem odpovedal - saj je že driugih obveznih nevšečnosti dovolj. Sedaj razumeva mojo mamo, ki je večkrat dejala: "Mir naj nam dajo...!"

Je pač tako, kaj hočemo...!

Sunday 6 November 2011

Prebavni in predvolilni cirkus...

Spet me preganja driska; celo ponoči, ko sem moral iti kar 5-krat !!! Očitno gre spet za diverticulitis, ki ga je ponovno potaknila kaka bakterija. Kot že prej, moram iti po antibiotično pomoč k Svetičevi, Hudič je predvsem ta, da ne smem jesti skoraj ničesar, ker vse iritira vneto sluznico v črevesu, ki ne absorbira vode iz hrane, blato pa je nekonzistentno in hoče ven "v obrokih". Zaradi mojih številnih divertikul so seveda vnetja pogostejša. Drugače pa imam kar apetit, ni vročine, krvi ali kaj podobnega. Pač pa je poleg tega še nekaj bolj obvladljivih nadlog: slabšanje vida, hrbet itd itd....

Novica, da gre Meti v dom, nama je spet evocirala spoznanje, da se bo tudi najino življenje slej ko prej spremenilo: ali bo eden prej odšel v večna lovišča, drugi pa v dom ali pa bova šla oba - ali v "vesolje" ali v dom. Tedaj se bo vse pričelo obračati drugače - gotovo pa ne boljše. Ampak kar bo, pač bo.

Izida volitev in njim sledče kombinatorike se ne upa napovedati nihče - tudi ne verjamem, da so se stranke sposobne pripraviti na razne variante. Tudi tukaj velja: kar bo, pač bo.

Živi bili, pa videli !