Objava

Na Dnevniku so danes le objavili moj tekst. Očitno je vendarle dovolj aktualen. Sem radoveden, če ga bo kdo sploh kaj komentiral.

Mediji se bodo seveda še naprej rumenili, kot pač želi večina Slovenceljnev. Pa bi bilo res zanimivo vedeti, kolikšen je povprečni IQ naših dragih sodržavljanov !

O sancta simplicitas !

Rumeno in vreme

Ne morem si kaj, da ne bi spet stegnil jezik oziroma tipkovnico. To storim, kadar me kaj zares iritira, kot me je komentar v včerajšnjem Dnevniku na temo Vlačičeve modre luči na avtocesti. Dnevniku sem tekst sicer poslal, ampak ne vem, če bo objavljen. Pa ga navajam tukaj:

»Rumenizacija« naših medijev

Ali se v Sloveniji res dogaja tkim »rumenizacija« medijev, tudi tistih, ki so nekdaj veljali za resne in objektivne ? Žal menim, da je res tako in z žalostjo ugotavljam, da skoraj ni več časopisa ali TV programa, ki ne bi količino prostora ali časa, posvečenega posameznim dogodkom v našem družbenopolitičnem prostoru, posvetil obratno sorazmerno pomembnosti in realnim dimenzijam posameznega dogodka !

Naj navedem le dva primera, čeprav jih je vsak teden na desetine: »greh« gospe Mete Rupel, ko je njene nabavljene metle prevažal in raztovoril šofer službenega avtomobila njenega moža in drugi »greh«: vožnjo ministra Vlačiča z modro lučjo po avtocesti zaradi časovne stiske. Oba dogodka sta dneve in dneve vzbujala številne komentarje, obsodbe in zaključke o vsesplošni korupciji, nekredibilnosti, lažeh in zavajanjih, ki si jih privoščijo ljudje "na oblasti" in ki – sodeč vsaj po jakosti vsesplošnega hrupa ob tem – naj bi resno ogrožala kredibilnost oblasti in države !

Niti slučajno seveda ni moj namen zagovarjati nepooblaščene uporabe službenih sredstev s strani oblastnikov, ampak opozoriti na dejstvo, da se z vsesplošno gonjo zoper takšno »drobno« korupcijo, za katero je škoda veliko časa in prostora, zanemarjajo druga, neprimerno bolj relevantna in usodna dejstva, dogodki in problemi, ki zares grozijo družbi, v kateri živimo in zaradi katerih smo zaskrbljeni tisočkrat bolj kot pa za omenjene in njim podobne banalnosti. Relativno mnogo manj medijskega časa in prostora kot podobnim banalnostim je naprimer posvečeno stiskam in problemom brezposelnih, ljudem na robu preživetja, zaposlitvam mladih zgolj za določen čas, umiranjem ljudi zaradi nevzdržnih čakalnih dob, več stomilijonskim razmetavanjem denarja za avtoceste in za nesmotrne nabave orožja, neustrezni davčni politiki, ki favorizira bogate in še bi lahko našteval do neskončnosti. Namesto prežvekovanja banalnih komentarjev o zares nepomembnih zadevah bi bile mnogo koristnejše poglobljene analize, zakaj prihaja do zgoraj naštetih in drugih življensko usodnih problemov, nepravilnosti in težav ter kakšni bi lahko bili in morali biti ukrepi oblasti za izhod iz njih in izboljšanje razmer. Nenehni izpostavitvi in obravnavi takih dogodkov, razmer in predlogov rešitev bi morali posvetiti pretežni del razpoložljivega medijskega prostora in časa in na ta način usmerjati izražanje javnega mnenja k stvarnim problemom te družbe, ki vzbujajo resnično skrb, negotovost in nezadovoljstvo !

Zavedam pa se, da je pisanje in poročanje o malih, sicer vidnih, toda banalnih korupcijah enostavnejše in terja manj znanja kot pa »vrtanje« po globini velikih problemov in vzrokih zanje ter predlaganje rešitev. Tudi vem, da je novinarjev in medijev preveč in zato mrzlično iščejo senzacije in »senzacije«, če naj si zagotovijo vsaj minimalen krog bralcev. Ampak če naj bi bilo sedanje stanje medijske kvalitete resnično ogledalo naše družbe, potem se nam slabo piše. Ne zato, ker bi bili »prepojeni« z banalno korupcijo, ampak zato, ker minimiziramo velike, resnične in za davkoplačevalce usodne probleme te družbe, o katerih se piše razmeroma manj, pa še takrat običajno površno, neresno in senzacionalno namesto stvarno, analitično ter neusmiljeno in argumentirano kritično. In če bo šlo tako naprej, predlagam, naj se pričnejo tiskati vsi časopisi na rumenem papirju, radijske in TV hiše pa naj predvajajo izključno Piramide, Trenja, Vroče stole in Pod kozolcem z rumenimi in »govejimi« temami...

Sicer pa - takšno poletje je za pasji drek, saj sva morala celo malo zakuriti ! Ob koncu JUNIJA !!!
Rožnik odpada, tudi za konec tedna (piknik za Me) ne kaže najbolje. Pekli zunaj, jedli znotraj. Ampak, kako gre že tole: Mamca pravi: "Kaj bo to ?" Očka pravi: "Bo že šlo!". Se strinjam z očkom !

Avče, višnje in deževje.

Preživeli smo tudi izlet v Avče. Saj ni bilo posebno hudo, le vožnja 2 x 2 uri z malim avtobusom postane neudobna za nas starce. Ne vem, kako bi bilo npr. pri celonočni vožnji z avtobusom npr. v Grčijo ali v Rim ? No, videli smo pravzaprav le bazen za akumulacijsko jezero; v strojnico, kjer agregat šele montirajo, nas niso pustili. Dobili pa smo lepo literaturo o vseh primorskih elektrarnah. Potem smo šli na kosilo v Medano in nakupili nekaj češenj. Brda so seveda zelo simpatična - ampak že tudi turistično "zastrupljena", kar se vidi npr. pri cenah...

So pa tile najini kolegi vsi nakakšnji kripeljni, še malce slabši od naju. Vsi imajo ortopedske težave, povrh pa so še gluhi itd. Sva sicer še boljša, ampak ne prav daleč pred njimi.

Klical me je tudi moj vrli bratranec Bruno; ima, izgleda, podobne težave s prebavo, zaradi katerih gre na kolonoskopijo in ga je zanimalo vse v zvezi z mojimi (nekdanjimi) težavami. Morda pa je res ta rak debelega črevesa genetsko pogojen tudi pri dinastiji Kobe; kdo bi vedel. Ampak res genetsko predispozicijo navajajo kot enega od faktorjev tveganja za karcinom črevesa. No, oskrbel sem ga z vsemi potrebnimi informacijami in mu svetoval kolonoskopijo in ultrazvok čimprej, četudi samoplačniško.

Višnja je kar dobro obrodila, jih je veliko, le da so manjše kot lani. Sicer pa smo jo kolikor mogoče obrali še pred slabim vremenom - danes je zgolj 13 stopinj !

Ampak bo tudi še toplo.

Spet Grmada

V soboto sva bila spet na Polhograjski Grmadi, tokrat iz Male Setnice, do koder pelje asfalt. Bilo je kar naporno; zame navzgor, za Ma bolj navzdol. Ampak prišla sva. Problem je pri meni še grozno potenje, ki terja, da se po koncu preoblečem. Posledični muskelfiber pride šele drugi dan - ampak bo tudi to mimo. Preostalo je še priti iz Mačkovega grabna, kjer je tudi strmo. Ampak za to bo treba še opraviti kaj manj napornega v ljubljanski okolici...

Vsi šibkotočni kolegi so odpovedali udeležbo za Avče v sredo, tako da greva le midva z Ma. Ampak je že tako, šibki so nekateri res šibki. Da bi bila taka kondicija še vsaj nekaj časa !

Internet mi ga serje, je zelo nestabilen in zato sem danes pisal mail na UPC, sicer vljuden, ampak kar oster. Hudiča, imam pogodbo, ki jo ena stran slabo izpolnjuje ! Če bo tako še naprej, bom poiskal drugega providerja. Hudič ja samo v tem, da tudi drugi niso kaj bolj prida...!

Pa bo že kako, saj imamo "dobro" vlado in "še boljšo" opozicijo. Howgh !

Malo meditacije

Predvčerajšnjim sva šla v Botanični vrt. Marsikaj zanimivega, najbrž pa bolj za profesionalca; v tem času je že večina rastlin odcvetelih, tako da so pretežno zelene. Tudi okolica (brv in še kaj) je nova; treba bo občasno imeti ekskurzije po Ljubljani...

Včeraj je bila Magda na obisku; povedala je stanje naših kolegov in znancev - vsi so večinoma kripeljni zaradi kolkov, kolen itd. So v domovih, na vozičkih itd. Lepa prihodnost, ni kaj. Tudi udeležbo na izletu v Brda so odpovedali že štirje kolegi; večinoma imajo težave s kolki in podobnimi ortopedskimi nevšečnostmi. Očitno postajava z Ma že nekakšne izjeme - vsaj zaenkrat ! Rožnik je še vedno mala malica, kaj več pa bo treba spet preizkusiti, ko se bo vreme nekoliko ustalilo - saj za vsak dan napovedujejo plohe (izgovor je dober, kajne ?).

Volitve smo preživeli - zmagovalci pa so vsi, kot Rajteljčevi fantje, ki jih je stari dobil, ko so igrali karte, namesto da bi kosili travnik. Pa jih je namahal - in so vsi "dobili". Kmečki vic iz časov kmetovanja v Trebnjem, rada ga je povedala teta Manica.

Kakšen cirkus okrog Golobiča, kjer se dela iz muhe slona, kot da nimamo drugih skrbi !!! Prava reč, saj ni prvi politik in ne zadnji, ki ni vse povedal tako, kot bi radi novinarji slišali. Dela se panika, nervoza, fingirajo se kaotične razmere, dramatizira se na nepomembnih pizdarijah, eksistenčni problemi pa - nikomu ništa (po Pučnikovo). Ne samo aktualna vlada in ne samo Slovenija - vsa politika, vsa Evropa in vse vlade in vse opozicije so postale panične, brezglave in konfuzne ! Kakšne naj bodo nove, boljše družbe ? Neoliberalizma ne, asocialnega kapitalizma tudi ne, socializma še manj, egalitarizma tudi nočemo - kaj pa ? Kapitalizem da, ampak socialnega; privatna iniciativa da, ampak pod kontrolo države - hm, stisniti da, toda tudi prdniti je treba...!

Ali je taka kvadratura kroga sploh rešljiva ? Morda samo v nekem nestabilnem približku, ki se vedno znova izraja, ki rabi nenehne korekture in v katerem bodo nekateri vedno proti - čeprav vsakokrat drugi ! Ampak s tem se človeštvo ubada še iz časov, ko smo zlezli z drevesa...

Dragi naši vnuki, pravnuki (kje so ?), prapravnuki itd, boste že kako !

Deževen vikend

Jutri je 65 let od invazije v Normandijo. Spominjam se, kako smo to takrat z olajšanjem sprejeli - češ, sedaj pa Nemčija ne more več dobiti vojne. In jo res ni. Ampak čas pa tako neusmiljeno teče, da ne veš več, kako bi še uspel kaj postoriti ali ujeti pred odhodom v večna lovišča ! Hudič pa je v tem, da se ob enakem delu mnogo prej utrudiš kot včasih in to plačuješ potem s hrbtnimi težavami... Ampak, roko na srce - mnogo je vrstnikov v mnogo težjem stanju !

Golobiča skušajo zadaviti na vsak način - škoda bi ga bilo; se strinjam z Žižkom, ki pravi, da je zamera Golobiču čisti absurd. Kdo pa lahko za svojo dolgoletno politično ali drugačno karieri trdi, da ni naredil nobene napake ali neustrezne odločitve ? Še sveto pismo pravi: "Naj vrže kamen tisti, ki je brez greha...!". Politiku je treba meriti njegovo celovito in long term delovanje, ne pa to ali ono posamezno - izrečeno ali zamolčano - besedo. Ampak o vsem tem bodo odločali drugi.

Evropske volitve - najraje ne bi šel, ampak JJ bo skušal na vsak način triumfirati, češ, zmagali smo, hočemo predčasne volitve...itd. Zato je treba iti in voliti SD, ne glede na to, komu bo padla sekira v Bruselj oz.v med.

Mimogrede - nikakor mi ne uspe pogruntati, kako povezati Handan sprejemnik za digitalno TV z računalnikom. USB driver sem instaliral, računalnik ga sprejme in uvrsti v seznam HW USB devicov, ampak sprejemnikovega diska ne prepozna, tako da prenos datotek ni mogoč. Tudi na internetu zasledim topogledna vprašanja, ki pa ne dajo pravega odgovora: češ, če je driver v redu instaliran, bi moral biti disk prepoznaven. Že mogoče, ampak ni. Objektivno vzeto, tega niti brezpogojno ne rabim. Howgh !

Vikend bo (oz. je že) deževen. Bomo pa doma gnili, reševali SUDOKU, brali časopisne trače in oslarije ter igrali pasjanso. Ni kaj.

Toljka minutičku...

Dobri djen !

Tudi RD od Ma je minil - malo naporno, ampak v redu in celo brez dežja (le malo mraz). Tomu sem odgovoril in mu poslal nekaj slik - da bo videl, da sva še kar fit. Danes sva šla namesto na Rožnik na Grad na kavo. je malo bolj strmo, ampak kar v redu. Nahodila pa sva se, saj avta ni kje pustiti, razen v Tobačni, potem pa seveda peš. Najbrž ni kaj veliko 80 plus letnikov, ki hodijo na grad brez palic in težav. Tudi kavo imajo OK. Skratka - kar nekako gre...

Vpisni letnik na faks 1947 organizira 17.t.m. izlet na Goriško - ogled črpalne elektrarne Avče. Bova šla, če bo še vse OK. Predlanskim smo že šli v Brda; ampak od tedaj sta že dva pokojna. Še prej enkrat pa sva šla z avtom na Kolovrat - bilo je veliko češenj in še več kolesarjev (Goriški maraton). So pa Brda imenitna, ni kaj. Upava na ustalitev vremena - je še nekaj neizpolnjenih načrtov in lokacij; so večinoma malo daljše, zato rabiva stabilne lepe dni (za ta leta pa že !).

Obrestne mere za depozite so postale smešno nizke; ampak so vseeno večje kot a vista, zato jih pač ne kaže imeti na OR. Bencin se je spet podražil, Janša se baha s sigurno zmago na E volitvah (kot da so te kaj merodajne za oblast doma !), GM je v stečaju, AirFrance je padel v Atlantik, britanska pevka je v norišnici, Hrvati pa užaljeni, da Rehn ni dal predloga "take it or live it". Mi zato pa v jok in k mami (čigavi?) v naročje.

I tak dosvidanija, rebjata !