Še naprej in dalje...

Spet sem dolgo molčal. Stvari pa še vedno niso kaj prida - tokrat na zdravstveni ravni. Nikakor se ne morem iznebiti driske za vsakršno hrano, ki jo pojem (seveda je le-ta močnejša, če jem kaj provokativnega). Jem sedaj tudi živalsko oglje, pa ni kaj prida bolje. Problem je v tem, da sploh ne vem, kaj naj še jem, čeprav imam še kar apetit (seveda za kaj dobrega...). Skušam se prepričevati, da gre najbrž za lokalno vnetje v črevesju (kot je že dvakrat bilo, ko je driska trajala 3 - 4 tedne in nato precej hitro ponehala), najbrž v divertikulih, ki so občutljivi za ostanke hrane, ki v njihovih žepkih ostaja (zlasti kake drobne pečke). Vendar se v podzavesti stalno vrti tudi misel o možni recidivi ali pa o kakih zametkih na žolču, jetrih, slinavki - kaj jaz vem še kje, kar vpliva na prebavo. To me seveda sprevlja v neke vrste stres, ki se, zanimivo, pozna na krvnem pritisku. Poskusil sem tudi s kratkim stradanjem - seveda ni driske, kadar ni snovi; ko pa je, pa se spet pojavi, jasno.

Kakorkoli, k vsemu pa prispeva še konstantna nizka oblačnost brez sonca; pa še težave, ki jih ima soseda z moževo hudo multiplo sklerozo, ki ima sedaj še pljučnico in še kaj zaradi oslabljenega imunskega sistema, ona pa čuti željo, da se malo potoži, čeprav ji ne moreva nič pomagati. Skratka, počasi se bo treba sprijazniti s spremenjenimi detajli življenja, ki bo zaradi rastočih težav postajalo drugačno od prej ustaljenega, seveda v smeri slabšanja. Ni kaj.