Kriza je že tukaj. Osebno pa mislim, da bo prava kriza šele prišla: zmanjšanje plač in pokojnin, odpuščanje (tudi v državni upravi !), znižanje zdravstvenih pravic, razmah dela na črno in tudi demonstracije (ki seveda ne bodo reševale ničesar, pač pa le razpihavale populizem, lahko tudi s posledicami, ki smo jih starejši že doživeli...). Zares se zastavlja vprašanje, kako naprej, kajti svet je v bistvu v slepi ulici svoje dosedaj prevladujoče družnene ureditve ! Nekaj kot stari enoumni socializem se najbrž ne bo vrnil, vsaj ne v enaki obliki; preveč slabih izkušenj z njim je bilo v svetu, ki so še žive in zavest o človekovih pravicah je postala že preveč conditio sine qua non za vso svetovno populacijo - celo za Azijo in Afriko ! Ampak kaj namesto njega? Neka osnovna srednja pot naj bi se sicer ponujala - kapitalizem da, ampak z izrazito socialno komponento. To je sicer vse lepo, ampak kako naj to konkretno in v praksi odgovori na tisoče problemov in vprašanj, ki pri tem nastajajo, žal ne ve (še) nihče. Ista stvar je npr. z dvema bistvenima elementoma takega socialkapitalizma: zajamčenim državljanskim dohodkom in z delavskim delničarskim lastništvom (že ideje Staneta Kavčiča !). V bistvu pa gre pri vsem za to: kako in koliko omejiti privatno iniciativo, da bo še stimulativna in motor napredka, da pa hkrati ne bo zanemarila tistih, ki tekmovanja slabo ali sploh ne zmorejo ?
Kakorkoli, take novitete in nekakšne srednje poti so še preveč nedorečene, da bi že sedaj lahko postale temeljne sestavine političnih programov, čeprav bi jih krvavo rabili (razen na abstraktni in zato neuporabni ravni). Posledica tega dejstva je seveda nevarnost, da se bodo v tem praznem idejnem prostoru pojavili spontano in na radikalnem nezadovoljstvu rojeni razni politični programi in družbene akcije, ki bodo imele predvsem destruktivni značaj - "pometimo z dosedanjim družbenim redom in njegovimi nosilci !!!", ne da bi hkrati sistematično in konstruktivno gradili nov, bistveno spremenjen in izboljšan družbeni red. Končno - kriza 1929-1933 je privedla na plan fašizem in nacizem ter drugo svetovno vojno ! Ali je človeštvo že toliko dozorelo - po vseh zgodovinskih preizkušnjah - da ne bo ponovilo zgodovine ?
Kdo ve...?
Kakorkoli, take novitete in nekakšne srednje poti so še preveč nedorečene, da bi že sedaj lahko postale temeljne sestavine političnih programov, čeprav bi jih krvavo rabili (razen na abstraktni in zato neuporabni ravni). Posledica tega dejstva je seveda nevarnost, da se bodo v tem praznem idejnem prostoru pojavili spontano in na radikalnem nezadovoljstvu rojeni razni politični programi in družbene akcije, ki bodo imele predvsem destruktivni značaj - "pometimo z dosedanjim družbenim redom in njegovimi nosilci !!!", ne da bi hkrati sistematično in konstruktivno gradili nov, bistveno spremenjen in izboljšan družbeni red. Končno - kriza 1929-1933 je privedla na plan fašizem in nacizem ter drugo svetovno vojno ! Ali je človeštvo že toliko dozorelo - po vseh zgodovinskih preizkušnjah - da ne bo ponovilo zgodovine ?
Kdo ve...?
No comments:
Post a Comment