Po sinočnjem ogledu TARČE se pričenjam ukvarjati z mislijo, kako ostati brezbrižen do aktualne notranjepolitične scene. Vse je namreč prignano do absurda, pri čemer nekateri ključni akterji nikakor nočejo spoznati, kam nas - prefinjeno in postopoma - vodi sedanja vladajoča opcija. Komaj da je kdo omenil vaške straže (ne kot dogodek, ampak kot fenomen) ali izbrisane ali nenasitno rimokatoliško Cerkev ali dikaturo v medijih ali privatizacijo zdravstva ali kaos v šolstvu in še stotine podobnih "berlusconizacij" ! Obenem pa je Pahor prednjačil ne samo v toleranci, ampak malodane v podpori sedanji vladi, pri čemer ni skrival ambicij, da bo ali v prihodnji vladi "odločilni dejavnik" (ne glede na to, kdo bo dobil volitve) ali pa predsednik republike. Omenjene probleme sploh presliši; njemu gre le za "svetlo bodočnost" v kompetitivni in socialni Sloveniji za bodoče generacije ? In kako bi jo izkopal iz sedanje, vedno bolj "nesproščene" letargije ?
Nekaj več o njej sta rekla tako Štrajn kot Gaber, vendar v odkritem priznanju funkcionalne nemoči LDS zaradi notranje krize.
In tako počasi prihajam do zaključka, da se nima smisla več obremenjevati s skrbjo za stanje in razvojne (ne)možnosti Slovenije - zlasti če je človek blizu 80-ih in je sedanji, še bolj pa bodoči režim v Sloveniji zanj komaj še relevanten. Ampak je tako, kot je rekla Spomenka v intervjuju - situacija te hočeš-nočeš iritira !
Sicer pa na vrtu pričenjajo cveteti ne samo marjetice, ampak tudi že trobentice ! Baje bo letos "dolgo, vroče poletje". Uh, vročino težko prenašam; klima pa ima mnogo slabih strani: je hrupna in prehladno nevarna itd. Ampak - saj smo marsikaj preživeli (smo bili pa tudi mlajši !), pa bomo tudi to. Saj je začasno v vseh pogledih...!
Subscribe to:
Post Comments (Atom)
No comments:
Post a Comment