No, Ma gre v sredo na operacijo kile. Saj ni kaj zelo posebnega, ampak je pač neka "motnja" v sicer ustaljenem ritmu...Stari nismo preveč naklonjeni spremembam - tudi dnevnega in tedenskega reda ne. Ampak ni pomoči - stvari se pač dogajajo in jih moramo vzeti v zakup. Tudi razne težave, kot je npr. moja driska, ki se spet pojavlja in mi bo za nekaj časa omejevala jedilnik. Očitno spet lokalno vnetje v črevesju, ki se nekako samo pozdravi; ampak zoprno nagaja. Smo pač vsak dan bolj sitni, bolj nezadovoljni sami s sabo, da o dogajanju, zlasti političnem, sploh ne govorimo !!!
Ampak - kaj pa bi radi ? Ali nam še ni dokončno šlo v glavo, da smo iz nekega minulega sveta in da sedanjega ne razumemo, ne prenašamo, ne maramo, ne dojemamo itd ? Prav je, da si to vsak dan znova ponovimo in "utuvimo u glavu", kot bi rekli bratje Srbi. In da je normalno, da nam vsak dan nekaj fali - od hrbtenice do kolkov in da ugotavljamo, da polagoma še naprej slabijo: vid, ravnotežje, spretnost, spomin, sluh in še bi lahko našteval; pa se prav zato nima smisla jeziti. To je pač nespremenljiva kategorija in pika.
Včeraj sva bila pri Metki, ki je do kraja iznervirana z delom na zborniku. Ker ne zna reči ne in je perfekcionist, si s tem dodobra greni življenje na stara leta. Nima pa smisla ji to dopovedovati, ker jo s tem lahko samo še bolj nerviraš. Očitno se ni v stanju znebiti bremena - prej je to bila tama, sedaj zbornik, tretjič kaj samaritanskega itd. Ampak - nekoliko pa le drži, da tako ležiš, kot si postelješ; čeprav to ni vedno res in si apriori slabe postelje ne moreš udobno postlati...Ampak saj bomo kmalu v postelji, ki bo nespremenljiva; najbrž tudi udobna, kdo bi vedel - saj ni bilo še nobenega nazaj...
Dovolj teh polmorbidnih meditacij. Glejmo okoli, pa bomo videli, koliko neprimerno hujšega gorja je v okolici...
Poboljšajmo se !
Subscribe to:
Post Comments (Atom)
No comments:
Post a Comment