Včeraj sva prišla iz Rogaške. Čeprav zdravstveni tretmani - terapije - niso imele kakega logičnega neposrednega učinka na regeneracijo črevesja po rezanju, pa so odločilno prispevale k splošni kondiciji in tako, očitno, posredno pripomogle k zdravljenju in vračanju k normalnem življenju. Tretmanov sem imel po pet dnevno in bil potem temu primerno crknjen - "inkvizicijsko mučenje" s telovadbo, kopelmi v kadi, masaži, elektriziranju in "sprostitveni meditaciji" se je pridružilo še pitje surovega DONATA. Čeprav je bilo zaradi teh inkvizicij časa bolj malo, sva vseeno obiskala Boč, Donačko goro, Ptuj in Ptujsko goro ter kraje iz časov obiskovanja toplic Olimje. Začel sem jesti skoraj vse; le sranje še ni čisto takšno kot nekdaj - treba je uporabiti posebno sprostitveno tehniko in simulacijo peristaltike s kratkimi pritiski, da stvar steče.
Še vedno ni histološkega izvida od kirurga - ali je to dober ali slab znak, pa ni jasno. Tudi finalno odpustnico iz Rogaške bom dobil po pošti - šele potem grem k Svetičevi in na postoperativno kontrolo k dr.Benediku. Mimogrede, v Rogaški sva se oskrbela s steklenimi darili za moje dohtarje.
Doma sva rabila ves dan, da sva nadoknadila "zaostanke": pošto, obračune, pospravljanje, pranje in podobno. Danes pa sva šla že normalno čez Rožnik in v trgovino. Sosedje vsi trdijo, da izgledam bolje. No, bomo videli, kako bo naprej. Vsaj kontrole in nova kolonoskopija mi v doglednem času ne uide. Bomo že...
Subscribe to:
Post Comments (Atom)
No comments:
Post a Comment