Po praznikih pričakujem sporočilo o mojem (odstranjenem) tumorju v debelem črevesu. Najbrž bo sledilo, da se moram zglasiti na Onkološkem, da mi bodo "izmerili" stadij, kot se temu reče in eventuelno določili kemoterapijo - če je stvar že v limfnih vozličkih. V glavnem - kaj posebno dobrega ne pričakujem...Morda prej (ali potem) še kaj Rogaških "počitnic".
Postoperatvino stanje pa se izboljšuje - bolečine od trebušne rane so že zelo mile, le sranje se še ni v celoti uredilo; nimam možnosti za pravi pritisk, kadar me "šraufa". Ampak to se bo postopoma uredilo še čez nekaj tednov; najbrž pa ne bo čisto tako, kot pred operacijo. Sicer pa tudi takrat ni bilo v redu...!
V politični sferi pa gre človeku res na bruhanje. Groza je gledati in poslušati (npr.včeraj na Studio City) Pahorja z njegovo spravljivostjo in kompromisarstvom, ki komajda najde kako kritično besedo (in še ta je blaga in posplošena) o sedanji vladajoči garnituri in njenih metodah vladanja. Ampak glede njega je stvar dvorezna: če kandidira za presednika, bo njegova stranka volilno prizadeta, saj (najbrž načrtno) ni dovoljeval vzpona nobene druge osebe v njegovi stranki, ki bi ga lahko nadomestila. Če pa kandidira za predsednika vlade, pa bo "velika koalicija", ne krop ne voda, skoraj neizogibna. Torej: kakor se obrnemo, bo rit vedno zadaj...
No comments:
Post a Comment