Široka fronta slabega

Na celi črti ni nič prida. Tudi na osebni ne. Že dober teden me neusmiljeno mučijo bolečine v križu, ki jih z ničemer - razen z analgetiki - ne morem omiliti. Boli predvsem pod obremenitvijo (stoja, hoja); pri sedenju nekaj manj. Stvar se je začela z dolgotrajnim (1 ura+) zasedenjem v naprej nagnjeni legi pri računalniku, od česar me je odvrnila šele rastoča bolečina. Sklepam, da je moralo priti do kakšnega premika, ki se je bolečinsko nato razlezel po vsem križu, čeprav mestoma močneje enkrat na levi, drugič na desni strani.

Ni mi prostalo drugega kot poskusno mirovanje, ki pa po 3 dneh ni prineslo izboljšanja in so mi preostali le analgetiki (Tramundin, Tramal, Naklofen, Panadol). Prva dva sta opiata in kmalu pokažeta nezadostni učinek, Naklofen je slab za prebavni trakt in Panadol je Blažev žegen. Kombiniram časovno in količinsko razne doze, pa še nisem pogruntal pravo. Če predvidevam napor (trgovina, obisk itd), je neobhodna večja doza Tramala itd itd. Kar je še stvar poslabšalo, pa je nastop permanentne "poldriske", za kar so krive te analgetske doze. Le-te seveda še bolj generirajo sabo počutje.

Poskušam sedaj tudi z dnevnimi terapevtskimi vajami, je pa po treh dneh za oceno efekta še prezgodaj. Enako velja za TENS, ki tudi ne daje kakih posebnih učinkov. Skratka, težave na vsej črti, ki te vržejo iz stroja in seveda povzročajo, milo rečeno, slabo voljo ali rajši rečeno, nekoliko depresije z vsem, kar spada zraven. Poleg tega izveš za smrt Slavka Hodžarja, Uroša Lubeja, Ivko Križnar in drugih dobrih znancev, pa ti je jasno, da živiš trenutno že kar na kredit...

Skušam poiskati na spletu kaj v zvezi z bolečinsko terapijo - pa vem, da ne bom našel prav ničesar novega; saj sem v desetletjih tovrstnih težav poskusil menda že prav vse. Osteoartroza je pač bolezen starostne obrabe in tu ni kaj veliko storiti...Japonska terapija: "tukičiči pačaki..."?

Od razmišljanja o tej zasrani politiki se skušam zavestno distancirati in si dopovedujem, da naj bom le gledalec na galeriji, ki odide, če je predstava skrajno zanič, tudi ven , da več ne sledi predstavi. Kar bo pa bo, tudi če pride Janša, sveta ne bo konec, nas pa mogoče bo...

Tudi to bo mimo, z nami ali brez nas.

Matilda ovohava to državo

No, izgleda da je Radićevo le srečala pamet in bo preklicala predlog za ukinitev garancij za tehnične predmete. Seveda si ne domišljam, da je moje pismo, ki ga je Dnevnik objavil na to temo, kaj pripomoglo k temu; pa saj to ni važno. Ob vsej idiotsko zaribani situaciji, pri čemer pa za vse le ni kriva sedanja vlada, je najbrž jasno, da bo naslednje volitve Janša dobil; čeprav najbrž ne z 2/3 večino in od spremebe ustave najbrž ne bo nič. Ampak prišli bomo z dežja pod kap in ne vem, če se bo dal ta grozljivo negativni image vlade obrniti, tudi če bi kriza hitro minila. Utegnemo slediti madžarskemu zgledu - močno avtoritativno vladanje, skoraj na robu diktature; vsekakor pa eno veliko enoumje v stilu "kdor ni z nami, je proti nam...!"

Tudi če bi se pojavila kaka močna osebnost (kdo pa je sploh močan ?), kot npr. Jankovič ali Kučan (za slednjega mislim, da ne bo tvegal); tretjega pa skorajda ni, saj tudi ne verjamem, da bi hotel Türk kaj podobnega tvegati. Nekateri razmišljajo o Potočniku, menim pa, da je mnogo premalo znan in preveč oddaljen od stvarnih, tekočih problemov. In tako ostanemo pri Janši, ki edini lahko računa na dovolj glasov. Če se bo to zgodilo, pa bo velikemu delu Slovencev politiko zagabilo do absurda in adijo resna civilna družba...

Najbolje je, o tem ne razmišljati...O Deus, miserere nobis....!

Briljantni principi

Sinoči sem prebral intervju, ki ga je imel Grega Repovž za zadnjo številko Mladine z dr. Jožetom Mencingerjem. Že dolgo nisem tako užival nad briljantnimi, stvarnimi in logičnimi odgovori, ki jih razume vsak z zdravo pametjo, tudi brez visoke ekonomske izobrazbe. Zares imanitno ! In če bi se vsi odločevalci, posebno pa še sedanja vlada držala njegove logike, bi nesporno prej prišli iz sedanje stiske, ki ji ni videti konca.

Med drugim zagovarja obvezno angažiranje lastnikov za uspeh proizvodnega podjetja (kot so se nekdaj "rdeči" direktorji), soudeležbo zaposlenih pri upravljanju podjetij, obdržanje najpomembnejših gospodarskih subjektov v domači lasti ("Kmet, ki proda svojo zemljo, postane dninar...!"), državno intervencijo za preprečevanje navskrižnih in verižnih borzno-lastniških povezav, ki popolnoma zameglijo resnične odnose in so Eldorado za špekulantske goljufije itd.itd. Ni kaj, vse njegove navedbe bi bile lahko idealno jedro za vsebinsko oblikovanje civilnodružbene pobude, ki bi se ji nedvomno pridružili številni Slovenci, ki jih zdrav razum še ni popolnoma zapustil ! Ampak on sam tega namena najbrž nima, prav bi pa bilo, da bi se našli mlajši in energije polni ljudje, ki bi razdelali in visoko izpostavili temeljne postulate te, nekakšne "tretje alternative". Včasih se mi zdi škoda, da nisem 40 let mlajši... Seveda brez ustreznih "ljudi akcije" stvari ne bodo šle in tudi leader bi bil neizogiben, saj Slovenci v tej fazi več ne znamo in ne moremo brez njega...

Ali se bo morda res kaj pričelo svitati ? Bojim se, da je prezgodaj za takšno trditev !

Izkrivljena logika starosti

Prebral sem Bavconov članek v zadnjem Objektivu. Kakor ga sicer cenim, se tokrat niti slučajno z njim ne strinjam. Paradoksalno je, da odločno nastopa PROTI razširjenemu zasegu premoženja (tudi v kazenskem pravu) in PROTI obrnjenem dokazovanju izvora premoženja. Vse to v paradoksalnem strahu pred krčenjem človeških pravic in sledeč logiki, po kateri je bolje, da ostanejo tajkuni nekaznovani, kot pa da bi bil en sam nedolžno obsojen !

Preprosto ga ne razumem več: človeške pravice vendar niso absolutum, ampak so omejene s pravicami drugih. In če si je kdo nagrabil dobrine na račun drugih, je s tem še kako kršil njihove pravice ! Zakaj pa se Bavcon za njih ne zavzame ? In pri uveljavljenem obrnjenem dokazovanju, bi vsak, ki bi si pridobival veliko premoženje že poskrbel, da bo ohranil in varoval dokaze, kako ga je pridobil !!! Pri izjemno kompliciranem gospodarskem pravu, ko je toliko variant, ki so na robu legalnega (če niso, pa poskrbijo dobro plačani odvetniki, ki so daleč bolj usposobljeni od tožilcev in sodnikov), da je državi praktično nemogoče odkrivati dokaze, kje in na kakšen način se premoženje lahko pridobi in še bolj, kako in kje se ga skrije !!!

Skratka, narobe logika. Poleg tega on izhaja iz ugotovitev, da je javnost nahujskana in "lačna" represije, ki po njegovem dobiva krila in državi grozi, da bo podobna totalitarizmu. Mojbog, s predvideno dokazno zaostritvijo pa smo svetlobna leta daleč od tega !!! Histerija, ki jo zganjajo mediji, še ni nobena represija - obrnjena je proti zares nikoli dokazanim tajkunom tipa Bavčar, Šrot, Kordež, Tovšakova in še nekaj desetin, ki s svojim načinom življenja ali s svojimi nakazili v davčne oaze, nakupi firm in celih naselij itd resno zastavljajo vprašanje, ali so res le z legalnimi sredstvi prišli do takih bogatstev ? Država pa jim nič ne more, ker jim ne zna ali ne more dokazati, da so barabe! Zakaj pa bi vse meje presegajoče bogatstvo moralo biti vrlina, ne pa vsaj podvrženo pregledu načina, kako je bilo pridobljeno ? In dejstvo je, da so taki bogataši občutljivi samo na odvzem premoženja, vse druge reči kot npr, medijska gonja jih prav malo vznemirjajo !

Kakorkoli - pravne dopolnitve, kako stopiti špekulantom na prste, so še kako potrebne in tudi razvita Evropa jih pospešeno uveljavlja kljub temu, da so v eklatantnem nasprotju s postulati neoliberalizma. Ali se Bavcon zaveda, da s tem implicitno podpira temeljne prvine neoliberalizma ("vsak naj se znajde, kot mu to sistem dovoljuje"), ki je vse prej kot pa vzor človeškim pravicam ???

Izgleda, da se nekaterim na stara leta malo skisa oziroma, da si - ob bistveno spremenjenih prilikah kot pred 50 leti - privoščijo vztrajanje "proti vsem zastavam" z ustreznim trmoglavljenjem iz nekih drugih časov...

Prav podoben paradoks je seveda Boris Pahor - dolgoletni borec za pravice Slovencev odreka pravice pripadniku Afričanov...

Razumi, kdor more !