Saturday 29 November 2008

Še enkrat Pahorjev Rupel

Ne morem si kaj, da ne bi komentiral najnovejše Pahorjeve izjave, da sicer "razume ogorčenje javnosti zaradi Rupla, da pa odločitve ne obžaluje, ker so ga pri njej vodili pošteni nameni !"

(Ne več) spoštovani premier Pahor ! Gotovo poznate star pregovor, da je pot v pekel prav tako tlakovana s poštenimi nameni. In dalje: če so bili nameni pošteni, zakaj se niste posvetovali s sodelavci, poslanci, drugimi uglednimi osebnostmi pred tem, ampak ste ukrepali potihem ? Pošteni nameni se pri vladanju uresničujejo s transparentnostjo, sicer se o poštenosti upravičeno lahko dvomi. In še dalje: slabo je, če iz reakcij uglednih in kompetentnih ljudi ter skoraj celotne javnosti ne potegnete zaključek, da je bila odločitev napaka in še slabše je, če pri njej vztrajate. Kako lahko za svetovalca v zunanji politiki vzamete človeka, ki je napravil celo vrsto hudih zunanjepolitičnih napak, zaradi katerih mu ne zaupajo ne Slovenci doma in še zlasti na Koroškem, ne Hrvati in ne nazadnje tudi predsednik repulike - in zaradi že omenjene škodljive zunanje politike tudi večina slovenske javnosti ne ! Kako in kaj vam bo Rupel svetoval ? Če se boste ravnali po njegovih nasvetih, bo to dokazljivo slabo. In tega, pravite, ne obžalujete, ker so vas vodili "pošteni nameni" ! To zveni tako, kot izgovor voznika avtobusa, ki je zaradi pretirane hitrosti prevrnil vozilo in ubil 30 ljudi, da je imel pri tem poštene namene, ker je imel zamudo in je hotel ljudi še pravočasno pripeljati v njihove službe !!! Ali se zavedate, da je taka vaša izjava čisti makijavelizem, ki pravi, da "namen posvečuje sredstva"?

In končno: nepopularni ukrepi, ki jih javnost na splošno nerada sprejema, so marsikdaj neizogibni, ker bi bila sicer družbena škoda še večja (npr.omejevanje plač ali višji davki itd). Ampak za hudiča, kaj je bilo pri imenovanju Rupla tako neizogibno ? Ima profesuro in dobro plačo, zato tudi po tej plati ni bilo imenovanje potrebno. Glede koristi pa prav nasprotno: imenovanje ne bo zmanjšalo, ampak POVEČALO družbeno škodo, zato je tudi po tej plati neupravičeno in vsega (tudi vašega) obžalovanja vredno. Del izgubljenega ugleda bi si lahko povrnili, če bi svojo napako - ki prav z ničemer ni opravičljiva, najmanj pa z "dobrimi nameni"- priznali in imenovanje preklicali ! Če tega ne storite, boste dokazali, da ste slab politik in še slabši in predvsem nezrel voditelj. O tem bi morali razmisliti - čeprav teh (in ne samo) mojih misli ne boste brali; so vam pa nedvomno znane. Saj je javnost očitno stopila mački (vam) na rep, pa ste zamijavkali !!!

Z omenjenim opravičilom pa ste totalno neumestost vaše odločitve samo še potrdili !!!

Thursday 27 November 2008

Pahorjev faux pas...

Pa je res rit, tale Borut. Politik, ki ne zna reči NE, ni veliko vreden. Vsa slovenska javnost ima Rupla poln kufer in vsi pričakujejo, da se bo že enkrat spravil dol s scene. Tako pa se mu nudi nov privilegij... Še marsikdo je spravil pri osamosvojitvi kaj več skupaj kot on, pa se ne rine tako samovšečno v prve vrste ! Nekatere nepopularne ukrepe mora sprejeti seveda vsak premier, če so dolgoročno v korist narodu in bi njihovo nesprejetje povzročilo še večjo škodo. Ampak ta ukrep, da ga je ustoličil za posebnega ambasadorja, pa ne prinaša ne dolgoročno ne kratkoročno nobene koristi, ampak zgolj škodo (npr. manjšini na Koroškem, odnosom s Hrvaško itd). Saj to je naravnost neverjetno, kako temu Ruplu uspeva predriblati vsako vlado in vsakršno stranko - ampak slovenske javnosti in Türka pa vendarle ne...! In da to Pahorju ni jasno ? Kako to, da se rajši zameri vsej slovenski javnosti kot pa posamezniku, pa če je to tudi Rupel ?

Prav gotovo mu Türk tega ne bo pozabil - pa tudi slovenska javnost ne...!

Danes sva z Ma imela bolj slab dan. Na Rožnik sva šla v megli, pot je ledena, po telefonu se ni dalo doklicati našo zdravnico, hlače iz Quelle-jevega paketa so premajhne in jih bo treba poslati nazaj, nisem bil doma, ko je prinesel UPS pošiljko s folijo za navigator, slabe novice iz Želimelj itd itd. Upam da bo jutri bolje - planirava obisk Knjižnega sejma (bo pa najbrž gužva šolskih otrok, ki jih komaj kaj zanima, čeprav delajo nepopisni dren itd), pa vreme se bo skvarilo in še kaj morda. Uh, ko si star, si pa res siten !

Tuesday 18 November 2008

Zanimivosti pred odhodom...

Ali je res tako, ali pa je le občutek, da sem se z 80 letom skoraj trenutno še nekoliko postaral - nič naj bi ne bilo tako kot pred letom !

Seveda ne. Gremo proti finalu, ni kaj.

Večina predvidenih opravkov pa je le pod streho (preobutje in servis avta, laboratoriji, dohtarji in slično; pa še obvezni obiski povrhu). Politika pa je postala za kanček manj zanimiva; zanimivo pa bo, kako se bodo stvari lotili in kakšen bo efekt. So help them God !

Ma-ji so pregledalo kosti - ni posebno hudo. Ampak pasti pa ne sme! Sicer pa pestujeva hrbtenico (in jaz še tilnik), maževa s kremo, žreva kapsule itd. Morda je celo kaj bolje - ali pa se samo tako zdi, ker je danes sončno ?

Navigator deluje, da je kaj. Skušal sem v podrobnosti prodreti v principe in mehanizem delovanja, pa sem ostal zgolj na površju. Ne gre več, da bi preigral celotno matematiko sečišč več krogel in razumel vse možne korekcije časa in motenj, ki jih doživljajo sateliti in ki jih periodično korigirajo z zemlje itd. Škoda le, da imam to mašinco sedaj, ko je zima in ne greva na kake večje izlete. Le zakaj se najbolj zanimive novitete izumljajo in dogajajo šele takrat, ko si že skoraj "out"?

Blagor našim vnukom....(ha,ha,ha !)

Tuesday 11 November 2008

Dočakal sem

Sem jih le dočakal - teh 80 !Nekaj daril, nekaj zelo prijaznih čestitk, nekaj (preveč !) dobrot, in stvar je pod streho. Hrbet me še nadalje približno enako gnjavi (sram ga bodi !), tudi druge fizikalije so nespremenjene. Je pa nesporen škandal, da moje obletnice niti na TV, radiu ali v Dnevniku sploh niso omenili (tudi njih naj bo sram !); pa še na kraljičino večerjo nisem bil povabljen in tudi Pahor mi ni ponudil ministrovanja !!! Nezaslišano, a ne ?

Takale leta so še pred pol stoletja veljala za "tik pred zdajci", sedaj pa se ne samo jaz, ampak mnogi vrstniki tudi - dokaj uspešno upiramo temu "zdajci-ju". Nima pa smisla delati nobenih tovrstnih kalkulacij, ampak je treba pač rezonirati v stilu "kar je bilo, je bilo; kar je, je; in kar bo, pa bo !"

In prav danes je minilo 90 let od konca prve svetovne vojne. In z Ma sva bila rojena le borih deset let potem - na to pa dosedaj še niti pomislil nisem ! Vojn sicer nisem doživel več kot dveh, zato pa kar pet držav oziroma režimov...!

No, morda pa bo Pahor danes le objavil imena ministrov. Uh, kakšen težak porod !!! Da le otrok ne bi imel Downovega sindroma bebavosti...Bomo videli !

Wednesday 5 November 2008

Amerika postaja pametna, morda tudi mi...

Pričakovanja - tudi naša - so se uresničila: Obama bo predsednik ZDA. Ogromno upanj svet stavi nanj; težko jih bo uresničil. Gotovo ne bo vseh, ampak v primerjavi z enim najslabših predsednikov, Bushem, so upanja upravičena. Ljudje so naveličani objestnosti, primitivizma, nasilja in zanemarjanja temeljnih vrednot, zaradi katerih naj bi bilo vredno živeti. Nekdo je zelo dobro definiral: Amerika se utegne spremeniti iz svetovnega policaja v svetovnega diplomata.

Ni slabo, da njegova izvolitev koincidira tudi pri nas s porazom vsega, česar v vodenju države s strani dosedanje garniture JJ, nismo marali in želeli. Morda pa vendarle postanemo vsaj za kanček bolj priljudni, strpni in pametnejši...?

Bila sva na obisku v Želimljah. Mihela je kar precej prizadeta - morda bolj fizično kot psihično. Še kar dobro prenaša dejstvo, da so se ji pojavile metastaze v pljučih, ki jih - za sedaj kar uspešno - zmanjšuje z obsevanjem. Seveda z vsemi posledicami kemoterapije: slabostjo, izgubo las itd. Kljub temu je kar optimistične volje - saj kaj pa naj bi drugega. Ugotovila sva, da človek pač naredi vse, kar more in kar naj bi bilo stvari v korist. Če pa potem stvar bolj ali manj uspe ali ne uspe - pa je izven možnosti, ki jih ima; zato je treba stvari potem pač vzeti v zakup...

Pri meni je stvar zaenkrat v redu - z izjemo križnih in/ali ramenskih bolečin in, kar je posebej "zaskrbljivo", konstantnega pridobivanja na teži ter volčjega apetita (za dobre stvari). Ampak sklepne bolečine dajejo tudi Ma, ki so ji danes merili kostno maso itd. Nič dramatičnega, ampak seveda vse letom primerno. Nekateri menijo, da je že starost 80 sama po sebi bolezen...!? Morda res, ker se npr. vsa anketna povpraševanja, ki jih dobivamo po telefonu, končajo tisti hip, ko kar na začetku povem, da imam 80 let. Očitno smo za karkoli pomembnejšega ali tvornejšega v tej družbi, tudi za izražanje mnenja, nezanimivi in pač "že onkraj"... Ampak - prava reč ! Čeprav smo gotovo pametnejši od upokojenskega liderja Erjavca. Zanj pa bi bil že res skrajni čas, da ga njegovi stranskarski podaniki sunejo v rit in to takoj ! Ne vem, ali se ne zaveda, da s svojim obnašanjem izgublja še zadnji skromen preostanek kredibilnosti in značajnosti ? Ali pa mu je zanjo vseeno ? Potem pa tak človek ne sme voditi ničesar, niti gasilskega društva ne !!! Kako bi se to dalo dopovedati njegovim strankarskim kolegom ???

Ampak tudi Erjavca bomo, upam, preživeli. Howgh !

Saturday 1 November 2008

Ped 65 leti

Te dni poteka natanko 65 let od mojega partizanskega ognjenega krsta. Zanimivo, kako se vsako leto natančneje spominjam takratnih dogodkov. Hajkali smo od Taborske jame skoraj do Dobrniča in nazaj, spali v mokrem snegu, hodili na patrole in stražo ter se, kolikor se je dalo, izogibali stiku z Nemci. Tako nismo doživeli glavnine bitke na Ilovi gori, ampak smo nanjo prišli že po njej. Po raznih peripetijah sem se od tam vrnil v Trebnje prav na moj rojstni dan, ko so ga zapustili Nemci in belogardisti. Takoj za tem me je položila v posteljo huda zlatenica kot posledica prestanih naporov in za vrnitev v brigado ni bilo več kondicije ; zaradi mladoletnosti (15 !) pa nisem bil obveznik za partizansko mobilizacijo in sem nato bil aktiven kot terenski mladinski aktivist.

Kakorkoli - vesel sem še danes, da sem bil, smrkavec petnajstletni, že takrat na pravi strani.

Enkrat pa si bom, upam, vzel čas in zapisal dogajanja iz tistega časa, čeprav menim, da verjetno ne bodo zanimala nikogar. Vseeno - smrt fašizmu.