Thursday 29 April 2010

Ni čisto v redu...

Nisem ravno najboljše volje. Pred dnevi se mi je postopoma pokvarila črevesna prebava in se gibljem "na robu" z drisko. Stvar je nekoliko neredna in tudi nekonsistentna; tako da me je pričelo rahlo skrbeti za event. recidivo. Resda sem tako "driskasto" obdobje že imel in je po nekaj tednih ravno tako postopoma izginilo. Z zdravnico sva sklepala, da je najbrž šlo za kako lokalno vnetje polipov ali divertikul v črevesju. Ampak problem je v tem, da se moram v takem stanju ogibati "provokativni" hrani - zelju, večini zelenjave (razen korenčka); tudi razne "omake iz praška" kot so golaž itd ter tudi mleko in mlečni derivati ne vplivajo dobro. Imam sicer kar normalen apetit, kljub temu se ogibljem presitosti in posledično teža rahlo upada.

Sklenil sem, da pojdem, če se prihodnji teden stvar ne normalizira, na kolonoskopijo - ponudbe zanjo je tudi v Ljubljani kar nekaj. Če bodo kaj resnega odkrili, upam da se bo še dalo urediti, najbrž z novo operacijo (če jo pri teh letih sploh še delajo...).

Kljub temu se voziva na izlete: Kamnita Miza nad Žirmi, Kamni Vrh nad Ortnekom in danes še Nebeška Gora vzhodno od Kuma, pri vasi Čimerno, odkoder sva šla iz Radeč. Zelo lep dan, prijetna temperatura in še kar razgled na dolino Sopote.

Hm, dokler bo šlo, bo šlo...

Thursday 15 April 2010

Gnojevka pač smrdi

Po izletu "Pri kamniti mizi" pa sva fasala simptome izdatnejšega (ponovljenega!) prehlada: Ma kašelj in grlo, jaz predvsem nos in to sva do danes pasla z vsemi nevšečnostmi, ki jih zoprn prehlad prinese. Žrla sva menda vse, kar naj bi pomagalo (Coldrex, Immunal, Sinecod, sirupe itd). Pa malce je le, tako da sva danes že šla na Rožnik po krajši varianti. Veliko zoprne rumene sluzi seveda gre pri meni iz nosa, pri Ma pa iz grla. Vročine seveda ni bilo, le "crknjenost". Danes se kažejo malo lepši dnevi; morda prihodnji teden le ukradeva kakšen izletek.

Sum, kako sva ponovitev fasala, je padel na travnike, polite z gnojnico iz silažne krme, ki sva jo na Žirovskem vdihavala kar intenzivno več kot uro. Ali je to prineslo direkten infekt ali le alergijo, ki je sprožila infekcijo - kdo bi vedel ? Vsekakor takšno vdihavanje ne prispeva k zdravju, da ne govorimo o smradu, ki ga poln nos še ure za tem. Ja, tega pred vojno - in še lep čas po njej - ni bilo; goveji gnoj je imel kar spodoben duh...

No, pa saj bodo sedaj, ko bo trava pognala, nehali gnojiti. Polivanje z gnojevko pa se bo še naprej nadaljevalo - v politiki, seveda. Tudi ta postaja izjemno škodljiva za vse nas...

Saturday 10 April 2010

Staramo se pač

Včeraj sva po daljšem času šla spet na malo daljši izlet. Na Ravnah pri Žireh sva šla pogledat impozantno kamnito mizo - naravni pojav, ko je ob sesutju stropa dolge votline del stropa obstal na kamnitem "podstavku" in vseskupak izglega kot orjaška kamnita miza. Kozinčev opis dostopa je zelo pomanjkljiv in po napotkih domačina sva stvar le našla in poslikala vse, kar se je dalo. Začuda so bile fizične reakcije na kar precejšen napor (sva še pohajkovala okoli mejnih rapalskih kamnov) skromne.

Opažam pa, da se včasih - ob slabem počutju - vendarle počasi pričenjajo podzavestno prikradati razne misli in skrbi: da bo pač s kondicijo vedno slabše, da bo postopoma treba pričeti ukrepati s kako domačo pomočjo, da bodo počasi nastali problemi z opravljanjem vsega, kar je treba tako osebno kot v hiši itd. Temu se počasi pridružujejo še misli o tem, kako bo treba ukrepati, ko bo prvi od naju šel v večna lovišča in kako bo to prenesel drugi itd itd. Saj se s temi rečmi miselno ne ukvarjam predolgo in jih zavestno odganjam; tudi z Ma ne govoriva o njih skoraj nič - vse v smislu tega, da se ne kaže obremenjevati predčasno, še preden problemi dejansko nastopijo, saj bi si sicer sicer od samih tovrstnih skrbi in razmišljanj lahko do kraja pokvarili sedanje življenje... Bomo pač reševali stvari takrat, ko nastopijo; čeprav bodo nekatere stvari nastopale "zvezno" in ne veš, kdaj bi bil pravi čas za ukrepanje...No, hotel sem reči samo to, da se počasi veča pogostnost teh podzavestnih razmišljanj in jih je treba vedno pogosteje odganjati. Ampak to je pač tudi atribut starosti, mimo česar se pač ne da...

Sedanjo pahorščino se sploh več ne splača komentirati; iz njegovih zadnjih nastopov je jasno, da bo v svoji trmi in samodomišljavosti storil vse, da bi se obdržal v tem mandatu. In nihče, zlasti v stranki, ki bi ga edina lahko "odpoklicala", se ne upa v tem smislu storiti ničesar. Očitno smo obsojeni nanj, kot so bili Nemci s Hitlerjem, ki jih je popeljal - vemo, kam !!! No, razlika je samo v tem, da naš inferno ne bo tako krvav - upajmo !