Gre nekako...

Uh, že pol maja se nisem oglasil. Pa saj ni kaj - razpredati o politiki in superreferendumi nima pravega smisla: živimo pač v deželi, v kateri je, zahvaljujoč Janševim primitivcem, povprečni IQ debelo pod 100... So pač nadebudni VOLI-vci, ni kaj. Pljujejo v lastno skledo, jezijo pa se na kuharja, da je hrana sluzasta in da smrdi...

No, moj Queriat naj do nadaljnega počaka, pravi urolog. Je treba stvar pač spremljati, ni pa razloga za paniko. Ma pa ima nekaj malega kile na levi strani, pa bo treba konzultirati Svetičko. Its ol e metr of ejdž, of kors. Je pa uspešno obnovila vozniško in je pri psihiatru kar briljirala kot zadnjič.

Sicer sva čez dan še kar OK, jutra pa so seveda boleča, vsaj kake pol ure. Potem se nekako razmigava in požreva potrebne strupe, pa gre. Celo na Rožnik ta teden 2x po daljšem času.

Z advokati in parcelami se kolobocija nadaljuje. Advokat, ki ima sosednjo hišo (št.54) je poslal tako zasoljen račun (kot predujem za vlogo v stečaju GPG-ja, ki je formalni lastnik daljšega parcelnega pasu), da sva mu ga s sosedom vrnila, ker ga sploh ni specificiral. Sedaj iščemo drugega, zbiramo dokumentacijo in se dobesedno zajebavamo zato, ker so bili tako pri GP Grosuplje kot na MO Ljubljana šlampasti in niso uredili lastništva po izgradnji, čeprav so bili to dolžni storiti. Mi pa 20 let nismo imeli pojma, da parcele, kjer hiše stojijo, sploh niso kot naše vpisane v ZK ! Dobro da imam računalnik in internet in kopirnik, kar vse dela skoraj non-stop !

Tudi Trebnje sva preživela. Mirko je še kar, Iva tudi, če izvzamem, da je še bolj tiho in zaprta vase kot prej. Sedaj ne kuhata več in jima je v bistvu dolgčas. No, Mirko dela lesene peteline, ki se vrtijo v vetru - vsaj nekaj počne. Sedaj sta tudi že prastarša. Nazaj grede se pri Grosupljem Ma spomni, da je pozabila torbico v Trebnjem in sva pač napravila dodatnih 60 km - pa saj je bilo lepo vreme in nič prometa. Ampak potem je pa Ma morala voziti po avtocesti v Ljubljano.

Danes pa sva na Rožniku srečala še kolega, ki je 2 leti starejši od nas. Kljub operaciji na danki, operaciji hrbtenice itd hodi kar dobro, saj je sicer star hribolazec, ki si še celo upa na dvatisočake (npr. na Mahavšček) .Saj smo ga v hribih že srečali - enkrat pri stari kasarni na Slatniku in drugič pod Tolsto Košuto, ko smo bili z Meti. No ja, ta naju še prekaša. Prejšnji teden pa sem imel srečanje z maturanti 1947 - nas je bilo samo osem; drugi so večinoma že pokojni, nekaj pa jih je v slabem stanju. Bil je tudi Ciril Zlobec in smo se kar naklepetali, tudi o politiki. Zanimivo - prav nihče ni črn, še celo siv ne - pa smo živeli v svinčenih časih !!!

Pa naj bo zadosti. Pa še drugič kaj.