Blog in išias

Samo toliko: Nikolaj Pečenko me je prosil za dovoljenje, da v svoji publikacijo, s katero bo promoviral rabo blogov za seniorje, objavi tudi moje "blogiranje". Ker so blogi itak javni, ni razloga, da mu ne bi dovolil, čeprav bi ne potreboval mojega privoljenja - je pa fair, da me je vprašal. Poleg tega me prosi za krajši prispevek, kjer naj bi pojasnil, zakaj ga pišem. To sem mu tudi obljubil.

Ma se je v celoti normalizirala in včeraj sva šla že na Rožnik - polna etapa. Ampak za kompenzacijo me pa že nekaj dni neusmiljeno gnjavi išijas - in to v postelji proti jutru, ko me bolečina zbudi. Potem ko vstanem, polagoma izgine bolečina. Na spletu sem brez težav diagnosticiral: sciatica po angleško ali išias, zaradi stiskanja glavnega išiadnega živca s strani mišice piriform, ki skrbi za obračanje noge okoli vertikalne osi. Pomaga iztezanje in polaganje noge čez koleno druge v sedečem stanju - vse pa le toliko časa, dokler tako lego držiš, ker popusti pritisk na živec. Kako pa bi se to trajno popravilo ne vem in o tem nihče nič ne piše. Analgetiki ponoči skorajda ne pomagajo, ker presnova takrat slabo dela. Ne vem - skušal bom še naprej iztegovati, masirati, mazati, telovaditi....in seveda žreti analgetike. Problem je tudi, da ponoči ne moreš najti optimalne lege (podlaganje blazin, vrtenje nog itd).

Spet bom rekel: ja kaj pa bi rad, stari, a ????

Sva spet kompletna

No, Ma je doma. Niti ni bilo posebno hudo, pravi. Dobila je le lokalno in noge so ostale gibljive. Tudi rez je razmeromqa majhen; skratka, brez zapletov. Seveda se mora sedaj paziti in bom jaz izvršilni organ po njenih instrukcijah (vlaganje v stroje, postiljanje in slično).

Sicer pa prihajajo kisle kumarice, ko se nič ne dogaja. Naše parcele mirujejo - advokati tudi. Vroče postaja in na vrtu se ne da delati pri 30 stopinjah. Najhuje je ponoči, ko se spalnica ne shladi dovolj. Ampak tudi to je treba vzeti v zakup.

Moji kolegi Iskraši postajajo prav tečni - prepirajo se o tem, kdo je kdaj kje bil v Iskri in kdo je kaj zaslužen. Najhuje je s pilotom - ta je črn kot oglje (edini !!!) in ima stalno na tapeti, kako ga je bivši režim preganjal itd itd. Ni za poslušat. Tudi Boris jih ima počasi dovolj - ampak če hujšega ne bo, bomo tudi to prenesli. Res se starajo....(sebe sveda ne vidiš...).

Ah, so far so good...!

Staramo se (ne po srbsko, ampak po slovensko!) !

No, Ma gre v sredo na operacijo kile. Saj ni kaj zelo posebnega, ampak je pač neka "motnja" v sicer ustaljenem ritmu...Stari nismo preveč naklonjeni spremembam - tudi dnevnega in tedenskega reda ne. Ampak ni pomoči - stvari se pač dogajajo in jih moramo vzeti v zakup. Tudi razne težave, kot je npr. moja driska, ki se spet pojavlja in mi bo za nekaj časa omejevala jedilnik. Očitno spet lokalno vnetje v črevesju, ki se nekako samo pozdravi; ampak zoprno nagaja. Smo pač vsak dan bolj sitni, bolj nezadovoljni sami s sabo, da o dogajanju, zlasti političnem, sploh ne govorimo !!!

Ampak - kaj pa bi radi ? Ali nam še ni dokončno šlo v glavo, da smo iz nekega minulega sveta in da sedanjega ne razumemo, ne prenašamo, ne maramo, ne dojemamo itd ? Prav je, da si to vsak dan znova ponovimo in "utuvimo u glavu", kot bi rekli bratje Srbi. In da je normalno, da nam vsak dan nekaj fali - od hrbtenice do kolkov in da ugotavljamo, da polagoma še naprej slabijo: vid, ravnotežje, spretnost, spomin, sluh in še bi lahko našteval; pa se prav zato nima smisla jeziti. To je pač nespremenljiva kategorija in pika.

Včeraj sva bila pri Metki, ki je do kraja iznervirana z delom na zborniku. Ker ne zna reči ne in je perfekcionist, si s tem dodobra greni življenje na stara leta. Nima pa smisla ji to dopovedovati, ker jo s tem lahko samo še bolj nerviraš. Očitno se ni v stanju znebiti bremena - prej je to bila tama, sedaj zbornik, tretjič kaj samaritanskega itd. Ampak - nekoliko pa le drži, da tako ležiš, kot si postelješ; čeprav to ni vedno res in si apriori slabe postelje ne moreš udobno postlati...Ampak saj bomo kmalu v postelji, ki bo nespremenljiva; najbrž tudi udobna, kdo bi vedel - saj ni bilo še nobenega nazaj...

Dovolj teh polmorbidnih meditacij. Glejmo okoli, pa bomo videli, koliko neprimerno hujšega gorja je v okolici...

Poboljšajmo se !