Ni preveč prida

Ne vem, ali lahko kaj sklepam: se mi že dogaja, da je stolica kompaktnejša, ampak naslednjič je spet kaša. Poskušam se izogibati Naklofenu in Ocasu, seveda moram to kompenzirati s Tramalom. Sicer ne verjamem, da je kaj od tega vzrok - ampak bomo videli, je rekel slepec. Sicer bo 5.julija najbrž jasno, kaj je narobe - če je sploh kaj. Poslal sem tudi probo v Nemčijo - me prav zanima, kakšen bo izvid.

V glavnem stvari ne izgledajo preveč prida - ampak treba se bo sprijazniti s čemerkoli. It's time to go. Ali, kot je diareja v današnji Mladini: ne bomo daljšali pokojninske dobe, bomo rajši krajšali življensko dobo...

Driska, driska in še driska...

Samo na kratko: driska traja že nekako od konca aprila, ampak ne pojenja in imam težave s hrano. Za kolonoskopijo bom dobil termin ta mesec; predvidoma bo sredi julija, tako da sem po e-mailu naslovil prošnjo za termin še alternativni ambulanti - seveda privatni. Saj jih je poleg tega še nekaj. Sedaj poskušam še s postopno eliminacijo zdravil - najprej Naklofen, ki je kot NSAR lahko sumljiv. Ne vem tudi, kako vpliva ta glukozamin, ki ga žreva z Ma že več kot leto dni, 3x na dan. Pogledal bom, če so kaki stranski efekti navedeni. Zanimivo pa je, da apetit ostaja in tudi teža; resda spijem več vode, da kompenziram izgubo in ne povzročim dehidracije. Ampak nerodno je zaradi hrane - na vse moraš paziti, česa ne smeš itd.

Ah, bo že kako...

Epilog...

Pričakovano, a žalostno. Boris je telefoniral, da je Zdenka včeraj zjutraj umrla. Zelo je prizadet in midva tudi; grozljivo prazno mu je stanovanje...Nehote vlečeš vzporednico, kako se bo počutil eden od naju. Z vsemi racionalnimi mentalnimi sredstvi, ki jih pa takrat ne zmoreš prav logično uporabljati, si bo treba dopovedovati o neizogibnosti in naravnosti te smrti; uspeh je najbrž zelo skromen, saj vsak kvadratni meter prostora in vsaka sekunda časa neizogibno spominja na minulo življenje... Neizpodbitno je tudi, da se življenje v hipu radikalno spremeni; spremembe pa v teh letih skrajno slabo prenašamo...

Kakorkoli, svet se bo vrtel naprej, z nami ali brez nas...

Le zakaj človeka največja bolečina čaka prav ob koncu življenja ???