Še bo veselo...

Čeprav sem si od Šije že opomogel, se kakšen dan precej slabo počutim; zlasti pred spremembo, kot je bila včeraj oz.danes. Ni kaj, čas počasi prihaja...Ponavadi pa je drugi dan bolje.

Ne vem, če bo iz teh nekakšnih gibanj kaj, kar bi lahko ogrozilo zmago SDS in JJ na volitvah. No, 2/3 ne bodo dobili, se bodo pa opekli, ker Slovenija še ne bo iz krize, ampak bo še morala sprejemati grškim podobne odločitve, ali pa bo izgubila evro in še kaj hujšega, Seveda bo vsega kriva Pahorjeva vlada (čeprav to ne bo res), ampak to je vseeno: folku je prav malo mar, kdo je kriv - preprosto si sedanjega standarda ne bo pustil vzeti. To bo še veselo....

Če bi Hanžek in consortes čimprej ustanovili stranko in se lotili pridobivanja volilcev - zlasti takih, ki smo dosedanjih obrazov res že siti in takih, ki v razumniških krogih kaj veljajo - bomo pač volili njih. čeprav zaradi pomanjkanja časa ne bodo resno ogrozili dosedanjo strankarsko sceno. Vsekakor - situacija je ultramikavna za resne sociologe, da jo analizirajo in prognozirajo...!

Mi pa - kako koji, mili moji !!!

Prehitro staranje...

Predvčerajšnjim sva šla, v okviru obiska pri otrocih, z Ma in Me na Šijo (1800). Je bilo več in napornejše, kot sem predvideval. Vsekakor - je na meji tega, kar še zmoreva. Imel sem manjšo krizo (težje dihanje, potenje in rahla vrtoglavica), ki je prenehala, ko sem spil več tekočine. Sploh podcenjujem potrebo po pitju v zvezi z napori. Pa me je prepričalo, da se krizi izogneš, če ob naporih dovolj piješ. Ker je Ma šla v supergih (zamenjali smo čevlje po pomoti), je tudi pogrnila na povratku in si odrgnila desni komolec. Sedaj se rana lepo celi in ne bo hudega. Dva dneva sva porabila za "priti k sebi"...

Vsekakor vsak dan vidiva, kako se starava in kako počasi usihajo telesne zmogljivosti (negotova hoja, nihanje počutja, slabše slišanje (visokih frekvenc, ki so nujen za razumljivost govora, čedalje manj slišimo) , hitrejša utruditev itd itd itd...Pa potem obiščeva še Meti, ki je sključena in se težko premika - in se ne moreš izogniti neke vrste strahu ali vsaj neugodja, ko nazorno vidiš, kako nas Matilda počasi pobira - vse tvoje okolje in infrastrukrura pa obstaja še naprej, kot da bomo še 50 let živeli..

Ampak z vsem tem se je treba pač sprijazniti, ni kaj, čeprav bi radi, da bi se to staranje še upočasnilo...

No ja, dokler bo kaj šlo, bo šlo; če pa ne, pa bo šlo ustrezno manj !