Monday 27 December 2010

Hrbtenica, čestitke in še kaj

Komaj sem prejšnji blog zapisal, že me je demantirala reuma in me včeraj neusmiljeno mučila. Nobeni analgetiki niso skoraj nič pomagali. Res sem upal, da me bo današnje vreme, ki se je uredilo, popravilo- in me je. Kako bo jutri ne vem, zlasti ker sva z Ma šla peš ob Gradaščici skozi parkec pod mostom in nato ob Ljubljanici do živilskega trga - kar precej za moj hrbet, ki bo najbrž jutri protestiral Pa bo že kako...

Zanimivo, da mi je po e-mailu voščil Aleks Štakul, s katerim se nisva videla že več let. Skupaj sva delala na tehnoloških promocijah za časa moje PR dejavnosti v Iskri in sva bila skupaj v Silicijevi dolini, Hannoverskih sejmih in še kje. Ko je postal generalni na RTV, sem mu čestital in mi je zelo ljubeznivo odgovoril. No, sedaj pa, ko je najbrž v penziji, pa se me je spomnil. - Metka je tudi povedala, da je sredi meseca umrl Slavko Hodžar (menda 86, če se prav spomnim). Tako pač odhajaj(m) o...

S Štiglici se niti ne slišimo in še manj vidimo. Zadnje kar vem, je bilo telefonsko sporočilo enkrat v zgodnji jeseni, da se selita iz MB v LJ in da sta kupila stanovanje blizu Kordije, torej na Fužinah. Ne vem pa niti njihovega novega naslova niti e-maila, ki ne drži več, če nista v Mariboru. Sicer pa bi se lahko tudi onadva oglasila, mar ne ?

Neverjetno ! Najpomembnejša jutranja novica iz radia je bila, da se bo danes Pahor pogovarjal s kandidatko za ministrico namesto Gjerkeša ! Nezaslišana, kaj takega ? Ali bomo sedaj zvedeli za vsak čvek ali morda tudi, ali bo danes Pahor jedel sarmo ali zgolj kislo zelje ? Ja, težko je zbrati dovolj novic za tisoče strani stotine slovenskih medijev in stotine tretjerazrednih novinarjev...! Pa še rinejo na ta faks !!!

Izgleda, da se kisa obema Pahorjema. Za mladega smo priča vsak dan, sedaj je pa še stari lupnil takšno o županu Bossmanu, da meji vsaj na nestrpnost, če ne na rasizem. Mu je pa ta strpno in dostojno odgovoril, ni kaj. Uh, kakšna družba smo postali....!

Thursday 23 December 2010

Vreme zanič, družba zanič, mi pa še ne čisto zanič...

Spet me ni bilo dalj časa. Medtem smo imeli obdobje, ki ga ne maram - ugibanje, kaj podariti komu ob koncu leta. Ampak je neizogibno in nekako smo ga prebrodili. V te zoprnosti spadajo tudi čestitke, ki jih vseh žal ne moreš poslati po e-mailu. Pa še kako vabilo na žurko (ZOTK), za katerega se sedaj že opravičujem: so potem same težave z želodcem, pa nekateri te objemajo itd in fašeš še kakšno gripo (se mi je že zgodilo). Sem pač SPS, ni kaj !

Krvni pritisk si po zdravničinem nasvetu merim dnevno; bil je nekoliko povišan in sem nekaj časa "tabletiral". Sedaj pa se je spet unesel in sem nehal s tabletami, ker tudi nimajo prijetnih stranskih učinkov. Vseskupaj bi rekel, da še nekako gre (občasne driskice itd). Doklej pa - vrag si ga vedi ???

Borisu pomagava nakupovati in ga učiva kuhati. Zelo dobro je, da ni zapadel v apatijo ampak skrbi, da vedno kaj počne. Pa tudi sinova familija kar skrbi zanj. Seveda je tudi star in neroden, zlasti za stvari, ki jih prej ni nikoli počel - npr.z mikrovalovko je redno zažigal kruh, ker ni nastavil moči in je imel stalno maksimum 800 W ! Res pa je na njegovi mašini nastavljanje nelogično: za vsako segrevanje moraš na novo nastaviti čas, ker po segrevanju skoči spet na maksimum ! Vsekakor noro.

Vreme je gnilo, smrdljivo in zoprno, da je kaj. Ampak sonce je še vedno prišlo, pa bo najbrž tudi sedaj - ali pa smo se mu zamerili s takimi svinjskimi družbenimi prilikami, da ne mara več za nas...? Saj ne bi bilo čudno, ko pa je toliko akterjev, ki skrbijo za to, da je družba sfrustrirana, paranoična, nevrozna in kar je še takih atributov; vsekakor pa ni več normalna. Ampak - kaj pa moremo...???

Howgh, govoril sem, je dejal Winnetou.

Monday 29 November 2010

Tak'le 'mamo...

Sneg smo dočakali - celo v dveh rundah; naslednje še pridejo. Mo je danes prišla zjutraj pomagat za kidanje, ker mi je zelo prav prišlo in je lepa pozornost. Sam sem seveda bolj bolj sekundiral; pa še sosed je s frezerjem počistil glavnino pred garažo. Moral bom prevezati ognjeni trn, ki se pod vsakim snežnim bremenom nagne na vmesno pot.

Za dohtarco sem se utegnil zmeniti šele za četrtek; Ma ima tedaj tudi meritev osteoporoze. Sam sem sedaj 4 tedne delal pravo klinično analizo krvnega pritiska. Izkaže se, da je pri jemanju 4 mg PRENESSA pritisk le ca 8 - 12 mmHg več kot brez tablet; polovična 2 mg pa to razliko približno razpolovi. Razmeroma redko je pritisk preko 145, pa še to le pri prvi meritvi; naslednje čez 3 do 5 min pa so vsaj za 5 do 10 mmHg manjše, in po ameriških podatkih samo te štrejejo. Diastolični pa se stalno suka okrog 62 do 65 in je skoraj neodvisen od tablet. Zaenkrat menim, da ni posebnega razloga za antitenzijske tablete; pri moji starosti je 140 - 145 skoraj normalno (seveda je druga stvar, ali vendarle to ni povečan riziko - seveda je, ker so žilne stene bolj rigidne !).

Franceljnu V. sem uspel urediti digitalni sprejem na njegovi TV, kar z mojo DVB-T oziroma MPEG-4 kartico. Je bil ves srečen in navdušen nad sprejemom slike, ker je imel prej na analogni kriminalne slike (ima staro in zoksidirano anteno, kar pa je pri digitalni manj občutljivo - signal je ali pa ne, t.j. 0 ali 1 sta ali pa ne ).

Danes se v radiu v rubriki "Na današnji dan..." niso niti z besedico spomnili na 29.11., zasedanje AVNOJa in Dan nekdanje republike. Kakorkoli, še ena škandalozna manifestacija nacionalne RTV, "javne" hiše...! Škoda, da bo pri tako primitivnem pojmovanju povprečnega Slovenceljna referendum seveda propadel.Ampak kaj, ko pa je povprečni IQ Slovencev precej pod 100...! Naj živijo panična senzacionalnost, pogrošno in pristransko poročanje, kravja muzika, Piramide in podobni programi ! To, To, To ! vpije narod - pa naj ima, kar hoče, le da potem ne vem prav dobro, čemu plačujem naročnino za nekaj, česar ne gledam...?

Ampak kaj hočemo, tak'le pač 'mamo !!!

Sunday 14 November 2010

Prirastek starosti

Ni kaj, lepo so me počastili ! Včeraj je prišla vsa bližnja žlahta obeh generacij; z darili in čestitkami so bili zelo pozorni in kar prijetno je znova ugotoviti, da te obrajtajo, čeprav ni nobena okrogla obletnica in bi človek mislil - no, dan kakor vsak dan. Seveda sem preveč pojedel in bo treba biti bolj discipliniran; vaga je neusmiljena.

Nov merilnik pritiska kaže kot prejšnji - je pa zelo odvisno, kako držiš roko; če je dvignjena ali spuščena drugače kot v dokumentaciji, je meritev že napačna. Pa seveda se moraš prej malo umiriti itd. Jutri bom poskusno nehal s tebletami zoper pritisk; bom videl, kakšen bo učinek.

Sicer pa smo leto dni spet starejši; tastari pa imamo to prednost, da je naš prirastek starosti v % v primerjavi s prirastki mlajših mnogo manjši in vsako leto še pada !!! To pa je tudi nekaj, a ne ?

Uh !

Tuesday 9 November 2010

Vsega malo

No, nekaj je za mano - avto sem dal obuti v nove zimske gume (zanimivo, znamka je NOKIA, ta fabrika je najprej delala gumijaste škornje, sedaj pa mobilno telefonijo in še kaj). Ampak še nekaj angažmanov me čaka: od rojstnega dne (okolice se ne da prelisičiti !) preko Svetičeve do registracije avta - pa še kaj se bo našlo. No ja...

Vreme je erstklassik, bi rekli Švabi. Pravi izraz pa je Sauwetter. Ampak tukaj se ne da narediti ničesar, tako kot v vplivu na politiko ne. V sobotnem Dnevniku so me objavili; tudi pozitivne odzive sem že dobil. Ampak to je vpitje v puščavi ! Pa si tudi ne domišljam, da bi lahko kaj vplival.

Po prihodnjih volitvah bomo, kot kaže, spet dobili JJ. Pa se bo spet zavrtel krog: v sodstvu, na RTV, v kulturnih ustanovah, v bankah in državnih podjetjih, v časopisju itd. Večni krog - kot v naravi ! Strašna stvar je lakota po oblasti - to je huje kot heroin !!!

Pa smo že kaj hujšega preživeli - morda pa bomo tudi to. Če pa ne, ne bo zaradi JJ !

Ja, "takle mamo !"

Tuesday 2 November 2010

Starost, tegobe in spomin

Ena od starostnih tegob je tudi nepredvideno spreminjanje počutja. Kakor sem se včeraj počutil odlično, pa je sinoči sledila huda noč, ko sem se prebujal in kašljal kot norec. Stvar je glede vzroka zelo preprosta: vlaga in zlasti zdravila (antitonic in mehčalec prostatne mišice) povzročata zaprt nos; posledično moram dihati skozi usta, kar posuši še grlo do te mere, da izzove kašljalni dražljaj in stvar se ponovi, ko se spet uležeš. Če sicer trdno spiš, prespiš ta dražljaj; če pa ne, poskušaš vse mogoče: višaš in nižaš zglavje, vstajaš, preklinjaš itd in čakaš na dan...

Ampak tako pač je in proti temu ni kaj veliko za 100 riti...

Hecno je tudi, kako se spominjaš otroških pesmic, ki se jih nisi spomnil najmanj 75 let nazaj ! Tako sem se danes spomnil ene: "Kako bi to stajalo, kad bi stari deka, napio se mleka, pa zavijen u jastučak, prespavao ručak ?" Naprej se spomnim le v fragmentih, šlo pa je za to, "kako bi bilo, če...", kot naša "če bi bilo vseeno, bi bila Šmarna gora žganec, kravji drek puter, Sava pa kava..."
Ne spomnim pa se, npr. kako se je pisal sodelavec iz Iskre, s katerim sem delal več kot desetletje., prav dobro pa se spomnim priimkov sošolcev iz 1. .gimnazije...

Tudi tu ni kaj, pa tudi moteče ni...in zaradi tega se mirno da spati.

Howgh !

Sunday 24 October 2010

Malo gripice in še kaj

Po cepljenju v ponedeljek pa le imam reakcijo v obliki blage gripe, brez vročine, z normalnim pritiskom, ampak s kosmatim grlom in rahlo utrujenostjo ter seveda s težavami v hrbtenici. 7 dni ali en teden - to velja tudi v tem primeru.

Za nameček pa je pričela puščati plinska peč in sicer v krogu za toplo sanitarno vodo. Kot izgleda, spušča neka tesnilka pri agregatu, podobnem pumpi ali magnetnem ventilu, ki je pritrjen nanjo. Ne bo šlo brez servisa - v ponedeljek, ker se take okvare praviloma naredijo ob vikendih, ko ni nobenega servisa. Pa je komaj dober mesec, odkar je serviser pregledal peč !

Prav vesel sem, da mi je odpisal Sočan, ki sem mu čestital za imeniten intervju v SP DELA. Je še vedno enakih mnenj kot takrat, ko sva skupaj delovala v raznih forumih in skušala prepričati takratno vlado, da so le nove, inovativne tehnologije prava stvar za hitrjši in boljši razvoj Slovenije. Razmere pa so sedaj kvečjemu slabše, saj skorajda ni več večjega, organiziranega inovacijskega potenciala v slovenskem gospodarstvu, ki bi kaj veliko pomenil. Orientacija vladno - finančnih krogov pa je omejena zgolj na kratkoročne ukrepe, odprodaje podjetij, špekulacije take ali drugačne sorte itd. Saj ni da bi govoril !

Seveda nisem dobil sporočila o vrednotenju niti za stavbo Pod lipami 52, niti za pripadajoče parcele niti za garažo na Vrtači; pač pa za garažo tukaj (je že v ZK) in za lopo v atriju, ki je na nesporni parceli. No, ogorčenje me je minilo in poslal sem ustrezne formularje, sedaj pa naj GURSovi mlini meljejo, zaradi mene, do večnosti...

Pa še drugič kaj...!

Monday 18 October 2010

Spet "na liniji" (pa ne na politični !)

Nekaj časa me res ni bilo. Vmes je bilo vse sorte: tudi nekaj prepira, pa dohtar za UZ, pa huda hrbtenica in še kaj bi se našlo. Ampak - vse gre mimo, samo leta se kopičijo in organizem ti vsak dan bolj dopoveduje, da si star - pa kar nekako podzavestno ne priznaš: Oh, saj bo že še šlo...Pa tudi gre, le da vse težje in težje. Ja, in kaj bi pa rad ?

Pa še opravki se kopičijo. Tudi nekaj odvečnih in nesmiselnih, kot je cirkus okrog vrednotenja nepremičnine. Dobil sem oceno za garažo in lopo (!!!), ker pač nista na sporni parceli. Za ostalo se bo sedaj potegoval sosed iz številke 54, ki je v isti župi, je pa še advokat povrhu (in je seveda najprej poslal račun za zastopanje !). Pa še cepiti se je treba, kupiti zimske gume, jih namestiti, servisirati avto pred registracijo, pa nova zdravila - pa še na kakšen izletek bi bilo dobro; tudi Mo bi rada šla zraven, pa še Borisu sva nekaj podobnega dolžna...Uh, bolj greš Matildi naproti, več je opravkov !

UZ je OK, prostata sploh ni povečana in dohtar pravi, da se velikost le-te spreminja preko dneva in noči. Mikcija pa je odvisna od tega, kaj in koliko piješ in ješ in zlasti, če te kaj zebe,npr.v noge (to pa skoraj stalno !!!). Druga drobovina je bojda tudi v redu; torej ni vzroka za paniko. Hrbet pa skušam napraviti bolj usmiljen s kozmodiskom in kilovolti v hrbet.

Sploh pa z Ma ugotavljava, da je jesen, zlasti okt-nov najbolj neprijazna upokojencem. Turobno vreme, nastajajoči mraz in non-stop težave v sklepih, pa še pomanjkanje Rožnika itd....Pa kaj bi jamrali, saj zato ni nič bolje. "Boste že videli, ko boste stari...!"

Sedaj vsi trobijo, da so stranke v zatonu in da se išče nova paradigma: tako za politično življenje kot za izbiro oblasti in zlasti za izbiro "nove", "drugačne" družbene ureditve (Spomenkina "nova družbena pogodba"?). Le kakšne ? Socialna država, ampak poslovno učinkovita; dohodki kolektivno za vse, ampak tudi "kdor zna, pa zna", torej individualizem. To je huje kot kvadratura kroga (le kakšen PI bi bil v tem primeru potreben ?). Bojim se, da bo obveljalo tako, kot v vsej naravi: večji jedo manjše. To bi bilo sicer kar v redu, če bi tako, kot je pri živalih, "jedli" (in ropali) le toliko, da bi bili siti. Ampak človeški pohlep je neomejen..., žival pa ropa in ubija le toliko, da se naje in preživi...!!!

Le kaj bo topogledno izumljeno čez n generacij ? Škoda, da tega ne bom več videl.

Howgh, je dejal Winnetou.

Thursday 30 September 2010

Nepotrebna in nesmiselna štrajkaška vojna

Štrajk je zmeden, kot je vsa naša družba. Vsekakor je za državo problem, kje naj najde 100 mio; trditve, da smo z več denarja sanirali banke ali da smo dali več za Grčijo, dokazujejo, kako folk poenostavlja reči, ki jih ne razume. Če bi propadle banke, bi država bankrotirala precej huje kot Grčija - in predvsem bi izgubili na stotisoče, ne samo na desettisoče delovnih mest, ker bi propadla večina firm ! Za Grčijo pa stoji ali pade euro; če bi mu padla vrednost, bi bili mi mnogo bolj udarjeni kot npr. Nemčija, ki ima velik rezervni potencial v svoji produktivnosti, ki ji naša ni niti do kolen !

Ampak problem je očitno tudi na dohodkovni, ne le na odhodkovni strani. Osebno vidim možnost, ki pa jo vlada ne izkoristi - ker noče prizadeti finančno-tajkunskih mogotcev in sploh ne (pre)dobro plačanih slojev. To je uvedba progresivnih davkov na potrošnjo luksuznih izdelkov, čeprav naj bi prav potrošnja bila motor in motiv za okrevanje gosposarstva. Slednje bi seveda veljalo, če bi bila proizvodnja luksuza tudi domača - ampak ta je v največji meri uvožena !!! Kar pomislimo na superdraga turistična potovanja, križarjenja, Karibi, Havaji itd, od česar imajo neposredne koristi samo tuja podjetja. Isto velja za vrhunsko kozmetiko, garderobo in še zlasti za drage in potratne avtomobile, jahte, in celo letala.Tudi uvoženi alkohol bi morali visoko
obdavčiti - da o tobaku ne govorim. Prav tako bi moral biti uveden davek na finančne transakcije v inozemstvo, ki ne bi imele podlage v plačilih za storitve ali blago. Pa še kaj bi se našlo; npr. davek na nezasedena stanovanja, na drugo ali celo tretje nebivalno stanovanje (vikendi) itd itd. Denar leži na cesti, pa ga ne poberemo ! Izgovor, da tega ne dovoljuje Evropa, ni resničen: fiskalna politika je v izključni domeni posamezne države. In izgovor, da bodo dobro plačani strokovnjaki odšli iz države, je precej jalov: tudi na Švedskem in še kje imajo visoke davke - pa strokovnjaki ne bežijo; res pa je, da je še poleg visokih davkov marsikaj bolj urejeno kot pri nas ! Če bi pa odšli "strokovnjaki" tipa Bavčar, Šrot, Kordež in slični, pa bi bilo treba za njimi pokaditi s kadilom in požegnati z žegnano vodo ...!
Ta nepotrebna vojna pa bo vse samo osiromašila in štrajkaši bodo - tako kot vlada - na koncu vseh koncev - imeli še manj kot sedaj...! In mi z njimi !!!!!

Sunday 26 September 2010

Starost, poplave in še kaj...?

Atributi starosti so tu in neizbežno eskalirajo. Postajam občutljivejši tudi psihično - nekatere stvari, ki jih podzavestno percepiram kot omalovaževanje (čeprav to objektivno niso), me iritirajo bolj, kot bi me pred dvajsetimi leti. Sicer pa je objektivno res: smo "stari prdci", kot sem to slikovito nekje prebral, in gremo mlajšim na živce, saj smo objektivna motnja in paraziti, pa čeprav nam tega nihče direktno ne reče, kot npr. tisti, ki me je ob moji pripombi, da se na zelenici ne parkira, pogledal in zavpil: "Kar umri...!!!" Ob komunikaciji z nami je seveda nesmiselno zahtevati, da našo občutljivost bolj upoštevajo - saj gre za to, kot je rekla pokojna mama: "Boste že videli, ko boste stari...". No, in sedaj vidimo. Mlajši pa bodo to tudi videli, le da nekaj kasneje...In v tem je edina, čeprav zakasnela, pravičnost narave....

Poplave so mimo, plavali nismo, čeprav je bila ulica Pod lipami pod vodo. Ne za dolgo, le eno noč in pol dneva. Je bilo pa huje okrog Interspara in križišča za vstop na južno obvoznico. Sedaj se vsi pozivajo na to, zakaj država ni razlastila Dobrovčane zaradi zadrževalnika in se pridušajo, da je to treba narediti. Ampak kaj - če bo odlok o razlastitvi, bodo šli na ulice, Jankovič pa bo zaprl cesto proti Polhovem Gradcu in bo prava vojna. Nakar bo rezultat isti kot pri Romih v Ambrusu - ne bo se zgodilo nič, kar bi ljudi spravilo ponovno na ceste...Res je, malo diktature bi v teh razmerah ne škodilo (zdravniki, javne službe itd). Hujs itak pravi, da so razmere ŽE zrele za diktaturo. Ali pa imamo diktatorja ? Nekateri trdijo, da ga imamo - seveda JJ. No, bog naj nam pomaga...

Monday 13 September 2010

Kako da jih ni sram...?

Ne vem, kje je bil objavljen tekst z naslovom "Hipokratova prisega za nekaj evrov...", ki je ogorčil Fidesovce. Ampak je še kako resničen ! Kakšna je morala teh zdravnikov, ki so odtegnili svoja soglasja za 100 ali 150 € ob sicer mesečnih 2500 do 3000 € ? Kakorkoli, mene bi bilo sram pred vsemi znanci nezdravniki, če bi bil na njihovem mestu, najbolj pa pred odpuščenimi in neplačanimi delavci, ki brez sociale, Rdečega križa in Karitasa ne bi mogli preživeti !!! Ni opravičila za njihovo dejanje: če se ne strinjajo z vrednotenjem svojega dela, naj gredo na demonstracije, naj vpijejo na TV in pišejo po medijih - ne pa da na bolnikih, celo življensko odvisnih od njihovega "dežurstva", ki niso popolnoma nič krivi, lomijo kopja z vlado !!! To velja sicer v principu za vse štrajke - ampak drugi nimajo takih življensko usodnih posledic kot štrajk tistih, ki so ob vstopu v svoj poklic prisegli, da bodo nesebično služili zdravju in dobrobiti ljudi...!

Sploh so izsiljevanja nekaj, kar je tej sodobni turbokapitalistični in neoliberalni družbi vzelo še zadnjo trohico morale in njenih vrednot. Kako, da je sram najbolj tiste, ki živijo v revščini in jih je to sram priznati, tistih pa, ki zaslužijo po več tisoč evrov, pa ni sram, zahtevati še več bogastva...? Razumi, kdor more !

Ampak kaj, ko smo mnogi le glas vpijočega v puščavi !

Tuesday 7 September 2010

Nov monitor in stara jesen

Hm, že dolgo me ni bilo...Medtem gledam na novi monitor, ki je obenem TV z DVB3-T in DVB3-C ter z MPEG-4, kar omogoča gledanje digitalnih programov: na kablu samo nekodirane (med njimi je tudi HD SLO1, kjer je slika res imenitna), na anteni pa le s sobno anteno z ojačevalnikom. Sicer pa spremljam lahko vse analogne programe preko kabla, kot prej. Nekaj težav je bilo pri nastavitvah, kjer je način dela z menuji malce bolj nenavaden. Sicer pa je OK - le navaditi se ga je treba. Ma pa ima moj prejšnji 24" monitor (brez TV).

Sicer v bližnji familiji nič posebnega. Jesen je takorekoč tukaj, vreme večinoma svinjsko in v noge zebe skoraj 24 ur na dan. Tudi brez vsaj majhne kurjave ne gre. Le kakšna bo potem zima, če je že september tak...

Z Ma imava 23.t.m. že 60-letnico poroke. Pa sva res že stara, ni kaj. Ampak ob sedanjem kaosu te, očitno strašno bolane družbe, kjer je osebna korist nadvse, družbena pa nma prav nobene veljave, je čedalje manj motivacije, da bi želeli kaj dolgo ostajati ob čedalje hujših zdravstvenih težavah, ki so že in ki bodo še hujše...Počasi postaja že čas, da se spokamo odtod; seveda bi radi, da bi bil odhod čim "mehkejši". Ampak prav veliko na to nimamo vpliva. No ja, bo že kako !

Kdo že to poje: "Bolje biti pijan nego star..." ?

Tuesday 10 August 2010

Ob čakanju kaj napišem...

Samo na kratko: Dnevnik je danes objavil moj prispevek naslovom " Kje je družbena odgovornost ?".

No, do sedaj mi še niso nobenega prispevka zavrnili. Saj bi se še večkrat oglašal, toda napišem kaj le takrat, kadar me določeno sranje močno razjezi; najbolj me razjezi nekakšno pišmeuhovstvo, indolenca in brezbrižnost tistih, ki bi morali biti za stvar odgovorni, pa se jim "fučka" in se ravnajo po principu: miruj, saj se vsaka stvar prej ali slej "razreši sama". Seveda vem, da je moje pisanje lajanje v luno, ampak dušo si morda le malo olajšam...!

Kar naprej dobivamo informacije, da je umrl(a) ta ali oni, celo sorodnik ali znanec. Za Zdenko je sledila Majda, danes izvemo za Vojko Ivanekovo itd, vse v rangu 75 do 85. Saj ni da bi bil človek presenečen, ampak počutiš se približno tako, kot če te obstreljujejo s topovi ali bombardirajo (oboje izkusil na lastni koži !); čakaš in upaš, da naslednja granata ne bo padla nate; da pa pade po drugih, vzameš pač kot dejstvo...

No, enkrat bomo pač tudi mi na vrsti...!!!

Tuesday 3 August 2010

Malo javnega in malo osebnega

Ojej, kakšen idiot je tale Jelinčič - saj pri branju ne moreš verjeti očem, kakšne sklati iz svojih čeljusti !!! Ampak problem je v tem, da mu mnogi verjamejo, vsaj deloma. Ampak najbrž ni sredstev, ki bi ga spravili k pameti. Če to ni sovražni govor, potem pa ne vem, kaj je ! Ampak očitno bodo vsi, ki jih je napadel, mrtvo hladni češ - psi lajajo, karavana gre naprej. Ampak ta izrek bi veljal za resno kritiko, ne pa za takšno "lupanje uzduž i popreko kao Maksim po diviziji...!" Ampak najbrž ima vsak narod svojega Jelinčiča...

Dobili smo sporočilo iz Želimelj, da je umrla Majda, sestra od Mihele in dvojčica od že pokojne Ančke. Imela je dolgotrajno drisko, je zelo oslabela in je danes zjutraj na gastrologiji, kjer ji še niso določili diagnoze, kar zaspala. Najbrž karcinom...Zato se tudi jaz zamislim, kadar imam drisko malo dalj časa. No, telesna teža je konstantna, driska je pojenjala in apetit imam kot drvar. Dokler bo tako, bo kar šlo...Enkrat pa seveda ne bo več šlo...

Boris je po izgubi žene že bolj normalen. Nalašč se uči kuhat in obilo koristi najine nasvete. Pravi, da tako ima vsaj kaj početi čez dan; očitno ima dovolj volje, da se ne prepusti brezplodni resignaciji; ima pa tudi nekaj družbe: sin in njegova družina z vnuki vred, nekateri znanci iz obdobja, ko je delal pri notranjih zadevah itd. Midva pa tudi rada kontaktirava z njim in skupaj nakupujemo, da se tudi to nauči.

Saj - kaj pa nam starim drugega preostane, kot da se sprijaznimo z dejstvi...!!!

Saturday 31 July 2010

Koga dodatno obdavčiti...?

Ko berem zadnji Mladinin (pa ne samo njen) članek v zvezi z obdavčitvijo nepremičnin in skušam razmišljati malo širše, pa počasi začenjam verjeti, da imajo sindikati in Semolič prav, ko očitajo vladi, da privilegira bogate in obremenjuje revne. Vprašujem se, ali bomo pri nas vendarle bolj obdavčili osebna bogatenja, kot so jahte, težki terenski avtomobili, krzno, luksuzni nakit, eksotične počitnice itd., zlasti pa multistanovanja in multivikendstvo ? Ugovore poznam: če to storimo, naj bi nas bogatini, ki so praviloma dobri (???) managerji in vrhunski strokovnjaki (???), takoj zapustili in odnesli v tujino tudi svoja podjetja in proizvodnjo itd, kar bi znižalo naš nacionalni dohodek itd.itd. Tako trditev najbolje demantira dejstvo, da skandinavske države, npr.Švedsko in Dansko, taki bogatini kljub najvišjim davkom v Evropi, prav nič ne zapuščajo...!!! To pomeni, da je politika te vlade zares napisana na kožo našim domačim bogatinom in njihovemu razkošju; ob tem, da imamo katastrofalne stiske velikega števila novodobnega plebsa...

Gaspari je pred kratkim nekaj, bolj skozi zobe, sicer flancal o progresivnem obdavčevanju visokih dohodkov, plovil, drugega in tretjega stanovanja, ki ga lastnik ne uporablja ampak daje v najem, toda tovrstnih niti osnutkov še ni in gotovo so odpori strahoviti. Ali bomo res zmogli urediti zakonodajo tako, da bomo pridobili nove, prepotrebne vire denarja prav od bogatih, ki se jim zvišani davki skorajda ne bi niti poznali ? Če ne, potem hvala lepa za tako državo !!!

Ampak na obzorju ni stranke, ki bi to odkrito dala v središče svojega programa ! Menim, da smo tako daleč, da bi taka stranka dobila zajeten del volilne pogače in izpolnila praznino, ki so jo ustvarili predvsem SD-jevci, ki že dolgo niso več socialdemokrati...!

In še drug ugovor - ali bi nam Evropa to dopustila ? Fiskalna politika je - k sreči - še vedno v praktično absolutni domeni vsake države, tako da tak izgovor odpade. Samo doma so ovire in sloj bogatinov si bo krčevito prizadeval, da višje in dodatne davke, ki ciljajo nanje, prepreči z vsemi sredstvi.

Ali bo res treba na ceste - pa ne tako, kot Janša hoče, saj njegovi niso nič bolj revežem prijazni kot sedanja vlada !!!

Thursday 22 July 2010

Staramo se - pa kaj ?

Ni kaj posebnega. Vročina je za hip ponehala, sledi ji - spet za hip - vročina, nato fronta z ohladitvami itd itd. Borisu sva pomagala pri nakupih v Mercatorju, priključila mu bova nov telefon in morda gremo kdaj na kak skupen izlet. Počasi le prihaja k sebi, seveda pa je problem na stara leta spreminjati življenje...

Uh, Mo bo letos 56, kar pomeni, da sva z Ma že zelo stara...Kdo bi si bil mislil ? Pa kaj...?!

Wednesday 14 July 2010

Vroče in še bolj vroče...

Vročina totalno zaznamuje vse, kar je nujno treba početi čez dan. Še celo na Rožnik sva šla - ampak je komaj vzdržno. No, jutri in v petek pa naj bi bilo še kaki dve stopinji več, t.j.vsaj 36 stopinj. Uh !
Skušala bova jutri angažirati klimo; ni veliko vredna; hrupna je, komaj kaj se da nastavljati in potrebuje izpuh, ki je ustrezno vroč. Morda pa bo - poleg ventilatorja, ki teče vso noč - le kaj pomagala. Najhuje je, ker se skrajno slabo spi in sem zjutraj neprespan z občutkom, da nimam dovolj zraka. Smo pač stari in tudi to podnebje, ne samo ta družba - ni več za nas...

Ampak moj novi Nokia 2710 Navigator je res imenitna stvarca: vse kaže, da bom lahko Moov-ov Navigator podaril - morda komu od otrok ?

Monday 5 July 2010

Ena skrb manj...

No, pa je ena skrb manj. Kolonoskopija - izvedena po mojem skromnem mnenju sicer bolj na horuk - ni odkrila ničesar novega, samo veliko divertikul. Vseeno bo treba pričeti mehčati blato; več vlaknin itd. Sedaj čakam še na izvid iz Nemčije; ampak kot kaže, še ne bom promptno za Žale (čeprav za kakšne večje fizične podvige - že Ratitovec iz Pečane je bil "na meji" - tudi ne).

Severna soseda mi je omenila, da zemljiški trak ob vzhodnem robu hiše proti severu ni več sporen, ker je lastnica pristala na spremembo vpisa v ZK. Tako je pri meni sporen zgolj jugovzhodni vogal (ca 8 m2) parcele, ki se nadaljuje proti jugu in prizadene vse lastnike hiš do glavne murgelske ceste. Ampak fučka se mi za to, bo MOL slej ko prej že iztožil.

Višnjo smo deloma porezali in obrali; ampak je še veliko ostalo. Postopoma bomo tudi to - le da se bo nekaj višenj osulo ali pa postalo prezrelo. Vsega se pač ne da urediti...!

Friday 2 July 2010

Hura v drugo polovico leta

No, pa smo prijadrali v julij - pol leta je mimo. Kaj bo prinesla naslednja polovica ? V ponedeljek grem na pregled črevesja - bomo videli, kaj bodo dejali učeni dohtarji. Imam pa vtis, da se stvar nekako stabilizira; peristaltiko mi je - najbrž tudi s Seldiarom - uspelo malce upočasniti in tudi izhodna masa je deloma kompaktnejša. Ampak - kot rečeno - bomo videli.

Vročini ponoči se je pridružil še permanentno zamašen nos, ki zahteva absolutno dihanje skozi usta. Temu se pridružujejo še suha usta zaradi Omnica; tako da imam na izbiro - ali ne spim zaradi strahotno suhih ust ali pa zaradi pogostega vstajanja za stranišče. Obe izbiri sta slabi. Stvar se bo nekoliko popravila, ko ne bo toliko absolutne vlage pri popustitvi vročine. Ampak - dolgo, vroče poletje pač, mi pa stari in sitni.

Višnja je dozorela; obiranje bomo združili s hkratnim obrezovanjem, ki je že zelo potrebno. Prihodnje leto seveda zato še ne bo novega pridelka; ampak imam še starega od nekaj let nazaj (v obliki višnjevega žganja...). Tudi letos je pridelek obilen, le malce manj debele so. Otroci lahko veliko višenj dobijo, saj bodo pomagali obirati.

Sicer pa - "Horuk v krizne čase, kdor zaupa vase, ta čez vse reforme se prebije.." itd po vzoru nekdanje brigadirske pesmi...

Thursday 24 June 2010

Ni preveč prida

Ne vem, ali lahko kaj sklepam: se mi že dogaja, da je stolica kompaktnejša, ampak naslednjič je spet kaša. Poskušam se izogibati Naklofenu in Ocasu, seveda moram to kompenzirati s Tramalom. Sicer ne verjamem, da je kaj od tega vzrok - ampak bomo videli, je rekel slepec. Sicer bo 5.julija najbrž jasno, kaj je narobe - če je sploh kaj. Poslal sem tudi probo v Nemčijo - me prav zanima, kakšen bo izvid.

V glavnem stvari ne izgledajo preveč prida - ampak treba se bo sprijazniti s čemerkoli. It's time to go. Ali, kot je diareja v današnji Mladini: ne bomo daljšali pokojninske dobe, bomo rajši krajšali življensko dobo...

Monday 14 June 2010

Driska, driska in še driska...

Samo na kratko: driska traja že nekako od konca aprila, ampak ne pojenja in imam težave s hrano. Za kolonoskopijo bom dobil termin ta mesec; predvidoma bo sredi julija, tako da sem po e-mailu naslovil prošnjo za termin še alternativni ambulanti - seveda privatni. Saj jih je poleg tega še nekaj. Sedaj poskušam še s postopno eliminacijo zdravil - najprej Naklofen, ki je kot NSAR lahko sumljiv. Ne vem tudi, kako vpliva ta glukozamin, ki ga žreva z Ma že več kot leto dni, 3x na dan. Pogledal bom, če so kaki stranski efekti navedeni. Zanimivo pa je, da apetit ostaja in tudi teža; resda spijem več vode, da kompenziram izgubo in ne povzročim dehidracije. Ampak nerodno je zaradi hrane - na vse moraš paziti, česa ne smeš itd.

Ah, bo že kako...

Sunday 6 June 2010

Epilog...

Pričakovano, a žalostno. Boris je telefoniral, da je Zdenka včeraj zjutraj umrla. Zelo je prizadet in midva tudi; grozljivo prazno mu je stanovanje...Nehote vlečeš vzporednico, kako se bo počutil eden od naju. Z vsemi racionalnimi mentalnimi sredstvi, ki jih pa takrat ne zmoreš prav logično uporabljati, si bo treba dopovedovati o neizogibnosti in naravnosti te smrti; uspeh je najbrž zelo skromen, saj vsak kvadratni meter prostora in vsaka sekunda časa neizogibno spominja na minulo življenje... Neizpodbitno je tudi, da se življenje v hipu radikalno spremeni; spremembe pa v teh letih skrajno slabo prenašamo...

Kakorkoli, svet se bo vrtel naprej, z nami ali brez nas...

Le zakaj človeka največja bolečina čaka prav ob koncu življenja ???

Monday 31 May 2010

Generacija odhaja...

Žalosten dan. Ko je pozvonil Boris na mobiju, sem takoj zaslutil kaj je: Zdenka umira v bolnici in ni več nobenega upanja. Ko so mu zdravniki le povedali diagnozo, je bilo jasno. Gre za tumor na slinavki, ki pritiska na črevesje in tudi sicer so v drugih organih hudi zasevki. Ni kaj storiti...Zelo je prizadet - po skoraj 60 letih zakona. Skušala sva ga malo potolažiti, ampak v tem stanju pravzaprav se kaj tolažilnega ne da reči...

Ob tem se seveda ne ogneš nekako projicirati podobno stanje na naju; slej ko prej bo sledilo in je pač neizogibno, kakorkoli si že dopovedujeva, da je to sestavina življenja in stvar, ki neizbrisno pride in jo moraš vzeti v zakup kakor veš in znaš. Hudo naju čaka - verjetno enega pač prej; tolažba je, da pač ne bo za dolgo.

Zavestno tudi ne pripravljava ničesar (npr. pospravljanje ali eliminacija ogromne šare nič več potrebne robe vseh vrst), ker bi to samo navajalo misli na to neizogibnost. Dokler gre, si jo pač skušaš izgnati iz podzavesti; res pa je, da s čedalje manjšim uspehom. Kar je najnujnejšega (seznam premoženja, lokacije dokumentov in podobno), pa je zapisano in bo treba s tem seznaniti tudi Mo.

pri meni pa spet nastopa obdobje mehkejšega praznjenja, ki traja 2 do 3 tedne, nato pa sledi kompaktnejša oblika in pri tem naraščanje teže. Sicer pa je vse še kar v redu, le fizična zmogljivost je slabša; stvari, ki še tri leta nazaj niso bile naporne, sedaj postajajo. Ampak to je seveda normalna stvar...

Ah, bo že kako, je rekel Petrica Kerempuh pred svojim obešenjem...!

Tuesday 25 May 2010

Arbitraža in težave s križem

Ni kaj, podpreti bo treba arbitražni sporazum, čeprav sem dolgo kritiziral slovensko popustljivost, če bi pristala na služnostno pot - in tudi sedaj menim, da bi bila to slaba rešitev za nas. Vendar so me nekateri argumenti, predvsem tolmačenja dr. Sancinove o tem, da obstaja mednarodna konvencija o razlagalnih pravilih, po kateri je jasno, da je z junction mišljen fizični stik ter logika dr. Krivica, ki meni, da bomo kot kompromis gotovo imeli nek koridor, ki ne bo ne slovensko ne hrvaško morje, ampak mednarodno - ali pa bo pod kondominijem HR in SLO. Celo slednje je sprejemljivo v smislu (ne)možnosti za hrvaško oviranje slovenske plovbe. Poleg tega je v zadnjih dneh takšno na silo in za lase privlečeno in histerično orkestriranje nasprotnikov, da je jasno, da so proti sporazumu (z redkimi izjemami, ki jih je kar nekako sram) le črnuhi vseh kalibrov - vključno s Cerkvijo. Že to bi bilo dovolj, da z njimi ne želim trobiti v isti rog...!

Zadnje dni me močno matra hrbet - sicer ga povečana doza analgetikov za silo utiša, pa saj druge rešitve pač ni. Vseeno še greva na kak izlet in včeraj sva bila v hribih nad Gorenjo vasjo, nekako nasproti opuščenemu rudniku urana. Lepa in zanimiva pokrajina, mir in vaška idila...

Vreme je izjemno ekstremno - še včeraj nas je skoraj zeblo, danes pa je skoraj 28 stopinj. Pa bomo že kako - le navaditi se bo treba. Priznam pa, da se s starostjo možnosti prilagajanja zelo zmanjšujejo. Ah, bo že...

Friday 14 May 2010

Vreme zanič, drugo še kar.

Je že čas, da se oglasim. Čreva so se kar nekako "urihtala", čeprav še ne čisto; ampak "delamo na tem". Isto je z glavobolom, ki me je nekaj dni kar precej mučil in po nekaj dneh postopoma pojenjal. Vse mogoče se dogaja v telesu na stara leta - ampak se kar precej tega nekako pozdravi ali vsaj umiri. No ja.

Za glasovanje na referendumu pa res še nisem odločen. Na eni strani bi bil rad dosleden samemu sebi in glasoval proti, ker menim, da je status quo še vedno boljši od zgolj služnostne poti (na kaj več ni realno za računati) in to sem ves čas zagovarjal, na drugi strani pa bo - hote ali nehote - glas proti glas za opozicijo. No, saj je še čas za odločitev. Ne bodo pa kaj novega pogruntali niti eni niti drugi !

Vreme je za crknit zanič; sam dež in niti maminega groba v Trebnjem ne moreva spraviti v red in zasaditi grmovnice. Danes greva vseeno poskusit v Trebnje. Mirkotovih 83 in 60 poroke smo proslavili s torto, ki pa ni bila roza !

Čakamo prave pomladi; rada bi kam šla, pa še na Rožnik ne moreva. Ampak na Pohodu ob žici sva pa le bila. So far so good.

Thursday 29 April 2010

Ni čisto v redu...

Nisem ravno najboljše volje. Pred dnevi se mi je postopoma pokvarila črevesna prebava in se gibljem "na robu" z drisko. Stvar je nekoliko neredna in tudi nekonsistentna; tako da me je pričelo rahlo skrbeti za event. recidivo. Resda sem tako "driskasto" obdobje že imel in je po nekaj tednih ravno tako postopoma izginilo. Z zdravnico sva sklepala, da je najbrž šlo za kako lokalno vnetje polipov ali divertikul v črevesju. Ampak problem je v tem, da se moram v takem stanju ogibati "provokativni" hrani - zelju, večini zelenjave (razen korenčka); tudi razne "omake iz praška" kot so golaž itd ter tudi mleko in mlečni derivati ne vplivajo dobro. Imam sicer kar normalen apetit, kljub temu se ogibljem presitosti in posledično teža rahlo upada.

Sklenil sem, da pojdem, če se prihodnji teden stvar ne normalizira, na kolonoskopijo - ponudbe zanjo je tudi v Ljubljani kar nekaj. Če bodo kaj resnega odkrili, upam da se bo še dalo urediti, najbrž z novo operacijo (če jo pri teh letih sploh še delajo...).

Kljub temu se voziva na izlete: Kamnita Miza nad Žirmi, Kamni Vrh nad Ortnekom in danes še Nebeška Gora vzhodno od Kuma, pri vasi Čimerno, odkoder sva šla iz Radeč. Zelo lep dan, prijetna temperatura in še kar razgled na dolino Sopote.

Hm, dokler bo šlo, bo šlo...

Thursday 15 April 2010

Gnojevka pač smrdi

Po izletu "Pri kamniti mizi" pa sva fasala simptome izdatnejšega (ponovljenega!) prehlada: Ma kašelj in grlo, jaz predvsem nos in to sva do danes pasla z vsemi nevšečnostmi, ki jih zoprn prehlad prinese. Žrla sva menda vse, kar naj bi pomagalo (Coldrex, Immunal, Sinecod, sirupe itd). Pa malce je le, tako da sva danes že šla na Rožnik po krajši varianti. Veliko zoprne rumene sluzi seveda gre pri meni iz nosa, pri Ma pa iz grla. Vročine seveda ni bilo, le "crknjenost". Danes se kažejo malo lepši dnevi; morda prihodnji teden le ukradeva kakšen izletek.

Sum, kako sva ponovitev fasala, je padel na travnike, polite z gnojnico iz silažne krme, ki sva jo na Žirovskem vdihavala kar intenzivno več kot uro. Ali je to prineslo direkten infekt ali le alergijo, ki je sprožila infekcijo - kdo bi vedel ? Vsekakor takšno vdihavanje ne prispeva k zdravju, da ne govorimo o smradu, ki ga poln nos še ure za tem. Ja, tega pred vojno - in še lep čas po njej - ni bilo; goveji gnoj je imel kar spodoben duh...

No, pa saj bodo sedaj, ko bo trava pognala, nehali gnojiti. Polivanje z gnojevko pa se bo še naprej nadaljevalo - v politiki, seveda. Tudi ta postaja izjemno škodljiva za vse nas...

Saturday 10 April 2010

Staramo se pač

Včeraj sva po daljšem času šla spet na malo daljši izlet. Na Ravnah pri Žireh sva šla pogledat impozantno kamnito mizo - naravni pojav, ko je ob sesutju stropa dolge votline del stropa obstal na kamnitem "podstavku" in vseskupak izglega kot orjaška kamnita miza. Kozinčev opis dostopa je zelo pomanjkljiv in po napotkih domačina sva stvar le našla in poslikala vse, kar se je dalo. Začuda so bile fizične reakcije na kar precejšen napor (sva še pohajkovala okoli mejnih rapalskih kamnov) skromne.

Opažam pa, da se včasih - ob slabem počutju - vendarle počasi pričenjajo podzavestno prikradati razne misli in skrbi: da bo pač s kondicijo vedno slabše, da bo postopoma treba pričeti ukrepati s kako domačo pomočjo, da bodo počasi nastali problemi z opravljanjem vsega, kar je treba tako osebno kot v hiši itd. Temu se počasi pridružujejo še misli o tem, kako bo treba ukrepati, ko bo prvi od naju šel v večna lovišča in kako bo to prenesel drugi itd itd. Saj se s temi rečmi miselno ne ukvarjam predolgo in jih zavestno odganjam; tudi z Ma ne govoriva o njih skoraj nič - vse v smislu tega, da se ne kaže obremenjevati predčasno, še preden problemi dejansko nastopijo, saj bi si sicer sicer od samih tovrstnih skrbi in razmišljanj lahko do kraja pokvarili sedanje življenje... Bomo pač reševali stvari takrat, ko nastopijo; čeprav bodo nekatere stvari nastopale "zvezno" in ne veš, kdaj bi bil pravi čas za ukrepanje...No, hotel sem reči samo to, da se počasi veča pogostnost teh podzavestnih razmišljanj in jih je treba vedno pogosteje odganjati. Ampak to je pač tudi atribut starosti, mimo česar se pač ne da...

Sedanjo pahorščino se sploh več ne splača komentirati; iz njegovih zadnjih nastopov je jasno, da bo v svoji trmi in samodomišljavosti storil vse, da bi se obdržal v tem mandatu. In nihče, zlasti v stranki, ki bi ga edina lahko "odpoklicala", se ne upa v tem smislu storiti ničesar. Očitno smo obsojeni nanj, kot so bili Nemci s Hitlerjem, ki jih je popeljal - vemo, kam !!! No, razlika je samo v tem, da naš inferno ne bo tako krvav - upajmo !

Wednesday 24 March 2010

Obupna politika...

Seveda, za mano je staknila prehlad še Ma; ona predvsem s kašljem. Po tednu dni sva končno oba zlezla iz te nadloge. Pa še bolj topli in celo nekoliko sončni dnevi prihajajo. Torej ni pravega vzroka za slabo voljo, razen...

...tega idiotskega političnega dogajanja. Pahor ga serje sedaj pa res čez rob. Odstavlja Križaniča zaradi Isajlovića, ne pa Barbare, ki je dosti hujši problem. Danes se Miheljak v Dnevniku celo poigrava z domnevo, da gre Barbiki morda res za ustvarjanje pogojev za veliko koalicijo ! In kakšna je to stranka, ki ne zmore pogledati resnici v oči in odstaviti svojega predsednika, ki ga serje tako zelo, da je prihodnja zmaga na volitvah praktično izključena !!! Ali je mogoče, da je to tudi strankarskemu članstvu, ne samo predsedniku, vuršt vseeno ???

Res je, Janša se lahko samo muza in si mane roke...!

Saturday 13 March 2010

Nahod, prijatelj in svetnica...

Uh, temeljito sem naj....! Nekako sem staknil prehlad in z njim grozljiv nahod. Iz nosu mi permanentno teče; glavo imam kot svinčeni čeber in nisem za nobeno rabo. Ni pa nič gripoznega; vročine nobene in tudi sicer je drugo v redu. Ampak stvar bo trajala 7 dni; ker pa jemljem Coldrex, Imunal in še kaj, pa bo stvar trajala samo en teden. Je pač prehladni virus in je na nek način našel mojo šibko točko, ki je že od mladosti znana: nos.

Tistega "prijatelja" so vendarle zaprli; reakcija javnosti bi bila sicer prehuda. Tudi "Svete Barbare" se bo(m)do, upam, znebili. Ampak vse to ne bo bistveno izboljšalo ratinga koalicije, le poslabšalo bo morda opozicijskega. Morda pa se bo Barbika le zbudil, vsaj v tem smislu, da bo pokazal malce več odločnosti...!

Upajmo, saj le-to umira zadnje....

Wednesday 3 March 2010

Postajam zaskrbljen...

Polagoma postajam resno zaskrbljen. JJ je očitno pripravljen iti preko vsega in uporabiti prav vsa sredstva, da pride na oblast. V ta namen namerava do kraja zasrati ne samo sedanjo vlado in njene ministre, ampak vso družbo, vse njene pojavne oblike in aktivnosti z ustvarjanjem kvaziizrednih razmer, razpihovanjem vsestranske paranoje in nezaupanja po princiu "čim slabše, tem bolje". Ko pa bo ocenil, da je dovolj znerviral in vrednostno razkrojil to družbo, bo pozival na ulice. Pa imamo novega Hitlerja, ki je prav tako s formalno legalnimi sredstvi prišel na oblast. Pri tem pa bo JJ le toliko previden, da bo spoštoval formalno pravo, toda samo do te mere, da EU in OZN ne bodo intervenirale ne politično in še manj vojaško. Pa bomo v riti...

Temu se je mogoče upreti samo z ozaveščanjem javnosti, predvsem tiste brezoblične gmote volilcev brez izdelanega nazorskega profila, ki vso politiko mečejo v isti koš; zanimajo jih mimo tega samo še govejeglasbeni spektakli, kriminalne novice in navijaški šport. Kako pa to storiti, pa je stvar strokovnih intelektualcev, ki bi morali izdelati pravo strategijo osveščanja tovrstne populacije. Temu bi morale posvetiti pozornost vse vladne stranke, vsa vlada in vsa intelektualno misleča civilna družba. JJ tako stretegijo zanesljivo ima; "leva" stran pa nič...

Človek bi rekel: "Bog se nas usmili...", ampak tudi ta je bolj na strani JJ-a in njegovih...!

Tuesday 23 February 2010

Ali prihajamo morda malce k pameti ?

Kakorkoli ne prebavljam Marka Crnkoviča dobro, se pa strinjam z njegovim mnenjem, da je Slovenija postala ena sama kloaka rumenih afer, ki niti slučajno ne zaslužijo takega pompa. To je po svoje danes potrdil tudi Žerdin kot glavni urednik Dnevnika, čeprav se skuša nekako opravičevati, češ da vse afere pa le niso brez osnove . Še podobno obsodilno so se oglasili profesorji Vogrinc, Milosavljevič itd iz FSNP ter npr. Repovž v Mladini in z odličnim komentarjem v Dnevniku Ranka Ivelja, ki je tudi predsednica Častnega razsodišča novinarjev. Ali je vse to morda le žarek upanja, da bodo mediji prišli k pameti ? Težko verjamem, ker jih Janševi vedno znova in znova "kličejo" v bitko s fabriciranjem in za lase vlečenjem vsega, kar jim je napoti...

Res pa je, da bi se levica morala bolj posluževati enakega orodja, saj nima "štofa" prav nič manj; ne vem, zakaj taka zadržanost. Da je le-ta pri Pahorju, je jasno; ampak drugi pa ni treba, da so "v rokavicah"...!

Uh, kakšno sranje na vsj črti...!!!

Wednesday 10 February 2010

Zima na vse frontah...

Uh, saj smo že skoraj sredi februarja, zima pa se še ne poslavlja. Spet je nasulo nekaj snega, za kidanje bo skoraj dovolj, še bolj pa za težave, če greš kam z avtom, celo do Rožnika. Ampak še vsakokrat je pomlad prišla, ni hudič !

K splošnemu frustriranemu vzdušju, kolektivni nervozi in nezadovoljstvu pa prispevajo še psi, ki kar ubijejo svojega bizarnega lastnika in mu vse koruptivne zveze s političnimi vrhuškami pri tem niso pomagale. V tolažbo je le to, da je ves, vsaj zapadni svet v podobni paniki. Ljudje so preprosto nezadovoljni; vsak morda s kako drugo težavo, ampak saj ni važno, zakaj: "Nezadovoljen sem, pa je...!"

Kako se stvar dolgoročno razreši, nimam pojma. Le to vem, da so se podobna kolektivna, lokalna ali globalna nezadovoljstva v zgodovini reševala z vojnami. Če ne bomo iznašli kakega novega recepta in ustrezno spremenili (v in na kaj?) družbenih struktur, se utegne človeštvo spet poslužiti omenjenega preizkušenega sredstva. Vsaka, zlasti pa velika vojna je sicer uničila vse stare vrednote, ampak jih je po koncu tudi vzpostavila, večino med njimi kot nove. Sedaj pa smo priča le podiranju starih vrednot, novih pa ni ali pa vsaj ne verujemo vanje - torej niso vrednote...

Ampak kaj bi jamrali. Za nas fosile je to itak vseeno; vnuki pa bodo slej ko prej poskrbeli za sebe.

Howgh, je rekel Winnetou in Old Shatterhand mu je pritrdil.

Wednesday 27 January 2010

Kako usodni dogodki !!!

Hm, res je zima, ampak mraz je tudi hud (-11 st.C). Ali je posledica celodnevnih mrzlih nog (kljub kurjenju; imamo namreč pod hišo barje in podtalnico) to, da me je danes "ugriznilo" v hrbet ? Kakorkoli, vseeno sva šla čez Rožnik in prav prijalo mi je (seveda, s predhodnim Naklofenom in Aspirinom).

Ampak to ni nič v primerjavi z Erjavčevim odstopom, izpitno goljufijo Mariniča in izgubljeno igro rokometašev s Francozi. Uh, kakšna usodna dogajanja...!!!

Žal, ob vsem pa Pahorjeva četica očitno izgublja naklonjenost iz dneva v dan. Res je do volitev še daleč, ampk trend je slab. Ali bomo torej šli spet s slabega na še slabše...?

Kdo bi vedel - ?

Thursday 21 January 2010

1000 MB (ne avto Škoda, ampak Male Brige...)

Kljub megli sva danes že tretji dan opravila Rožnik, seveda z derezami, čeprav so včeraj glavno pot do vrha posuli s soljo. Ampak po stezah se brez njih ne da. Sicer pa sem včeraj obiskal dermatologinjo (samplačniško, ker bi preko Poliklinike moral čakati mesece) in si dal zamrzniti tri nekakšne bradavice na temenu glave. Povedala je, da bi bilo potencialno mogoče, da se iz njih razvije karcinim. Potem nekaj ur peče, danes pa je že v redu, vsaj bolečinsko; kako pa bo izglrdalo po zacelitvi teh zmrzlin, pa bomo videli.

No, vedno pač mora biti nekaj; oba se ubadava s stotinami malih nadlog, ki nekatere od njih minejo, pridejo pa druge. Vse pa so seveda povezane z EMŠO in tu ni kaj storiti...

Pomembno pri tem pa je, da iz malih nadlog ne postanejo velike. Ampak tudi to se bo zgodilo, saj ne moremo večno živeti !!!

Wednesday 13 January 2010

Zoprno vreme in zoprni starci

Je že najbrž čas za nov zapis ? Snega smo dobili dovolj; kosi in vrabci pridno hodijo v našo menzo in smetijo po vrtu - ampak saj ne znajo drugače. Sedaj so na vrsti kontrolni dohtarski pregledi - Ma in jaz pri okulistu, jaz na UZ in abdomenalni ambulanti. Ampak čakalne dobe so velike in bo najbrž treba na nekatere kar samoplačniško (UZ). Če nimaš denarja, pa se res lahko samo zanašaš. da ima tudi smrt dolgo čakalno dobo...

Kidali smo tudi, pomagala je Mo in celo sosed je pred garažami skidal s svojim snežnim frezerjem. Ima namreč dva avta kar pred hišo ob strani in ne more do njih, če ne skida pol prostora pred garažami. Najbrž pa kidanja za to sezono še ne bo konec. Vreme je sitno in zoprno; sva bila tudi enkrat na Rožniku, ampak z derezami, ki jih je - če jih ne natikaš že spodaj - hudičevo težko nadeti stoje in na drsečem ledu. Sedaj pa ni izgledov za Rožnik in gnijeva doma ali v štacunah in hlastava za svežim zrakom, ko je povsod vse prevroče, če si oblečen za zimo. Sitni starci pač...

Bo že kako...

Monday 4 January 2010

Naj živi 2010...!

Smo le preživeli Novo leto, kljub neznosnemu pokanju, zaradi katerega so najbrž vsi Murgelski psi ponoreli. Tudi vesoljne čestitke žlahte smo uspešno prestali, tako da smo spet v "delovnem" (hm ?) vzdušju in ritmu. Celo Rožnik sva ujela včeraj (lepo vreme) in tudi danes (tik pred snegom). Sedaj bo nekaj časa snežilo; bomo pač kidali itd ter vse kar sodi zraven. Predstojijo nam sedaj dohtarji za redne kontrole (okulisti, črevarji in ultrazvočniki), sicer pa običajne težave, h katerimi je treba prišteti še dejstvo, da nam je crknil pomivalni stroj (ravno še posodo z obiskov je pomil). Ker je iztočni ventil blokiran (zamašeno ???), seveda ne spusti vstopne vode. Poskusili bomo pridobiti serviserja, kajti treba bi bilo odpreti dno, česar pa se ne lotevam sam. Do takrat pa veselo na roke kot v starih dobrih časih...

Hm, letos pa bova imela že kar biserno poroko...! Ojej, koliko je že to !!!

Kakšne plemenitosti je pa naslednja (70) ?