Ni kaj, podpreti bo treba arbitražni sporazum, čeprav sem dolgo kritiziral slovensko popustljivost, če bi pristala na služnostno pot - in tudi sedaj menim, da bi bila to slaba rešitev za nas. Vendar so me nekateri argumenti, predvsem tolmačenja dr. Sancinove o tem, da obstaja mednarodna konvencija o razlagalnih pravilih, po kateri je jasno, da je z junction mišljen fizični stik ter logika dr. Krivica, ki meni, da bomo kot kompromis gotovo imeli nek koridor, ki ne bo ne slovensko ne hrvaško morje, ampak mednarodno - ali pa bo pod kondominijem HR in SLO. Celo slednje je sprejemljivo v smislu (ne)možnosti za hrvaško oviranje slovenske plovbe. Poleg tega je v zadnjih dneh takšno na silo in za lase privlečeno in histerično orkestriranje nasprotnikov, da je jasno, da so proti sporazumu (z redkimi izjemami, ki jih je kar nekako sram) le črnuhi vseh kalibrov - vključno s Cerkvijo. Že to bi bilo dovolj, da z njimi ne želim trobiti v isti rog...!
Zadnje dni me močno matra hrbet - sicer ga povečana doza analgetikov za silo utiša, pa saj druge rešitve pač ni. Vseeno še greva na kak izlet in včeraj sva bila v hribih nad Gorenjo vasjo, nekako nasproti opuščenemu rudniku urana. Lepa in zanimiva pokrajina, mir in vaška idila...
Vreme je izjemno ekstremno - še včeraj nas je skoraj zeblo, danes pa je skoraj 28 stopinj. Pa bomo že kako - le navaditi se bo treba. Priznam pa, da se s starostjo možnosti prilagajanja zelo zmanjšujejo. Ah, bo že...
Subscribe to:
Post Comments (Atom)
No comments:
Post a Comment