Ena od starostnih tegob je tudi nepredvideno spreminjanje počutja. Kakor sem se včeraj počutil odlično, pa je sinoči sledila huda noč, ko sem se prebujal in kašljal kot norec. Stvar je glede vzroka zelo preprosta: vlaga in zlasti zdravila (antitonic in mehčalec prostatne mišice) povzročata zaprt nos; posledično moram dihati skozi usta, kar posuši še grlo do te mere, da izzove kašljalni dražljaj in stvar se ponovi, ko se spet uležeš. Če sicer trdno spiš, prespiš ta dražljaj; če pa ne, poskušaš vse mogoče: višaš in nižaš zglavje, vstajaš, preklinjaš itd in čakaš na dan...
Ampak tako pač je in proti temu ni kaj veliko za 100 riti...
Hecno je tudi, kako se spominjaš otroških pesmic, ki se jih nisi spomnil najmanj 75 let nazaj ! Tako sem se danes spomnil ene: "Kako bi to stajalo, kad bi stari deka, napio se mleka, pa zavijen u jastučak, prespavao ručak ?" Naprej se spomnim le v fragmentih, šlo pa je za to, "kako bi bilo, če...", kot naša "če bi bilo vseeno, bi bila Šmarna gora žganec, kravji drek puter, Sava pa kava..."
Ne spomnim pa se, npr. kako se je pisal sodelavec iz Iskre, s katerim sem delal več kot desetletje., prav dobro pa se spomnim priimkov sošolcev iz 1. .gimnazije...
Tudi tu ni kaj, pa tudi moteče ni...in zaradi tega se mirno da spati.
Howgh !
Subscribe to:
Post Comments (Atom)
No comments:
Post a Comment