Zima na vse frontah...

Uh, saj smo že skoraj sredi februarja, zima pa se še ne poslavlja. Spet je nasulo nekaj snega, za kidanje bo skoraj dovolj, še bolj pa za težave, če greš kam z avtom, celo do Rožnika. Ampak še vsakokrat je pomlad prišla, ni hudič !

K splošnemu frustriranemu vzdušju, kolektivni nervozi in nezadovoljstvu pa prispevajo še psi, ki kar ubijejo svojega bizarnega lastnika in mu vse koruptivne zveze s političnimi vrhuškami pri tem niso pomagale. V tolažbo je le to, da je ves, vsaj zapadni svet v podobni paniki. Ljudje so preprosto nezadovoljni; vsak morda s kako drugo težavo, ampak saj ni važno, zakaj: "Nezadovoljen sem, pa je...!"

Kako se stvar dolgoročno razreši, nimam pojma. Le to vem, da so se podobna kolektivna, lokalna ali globalna nezadovoljstva v zgodovini reševala z vojnami. Če ne bomo iznašli kakega novega recepta in ustrezno spremenili (v in na kaj?) družbenih struktur, se utegne človeštvo spet poslužiti omenjenega preizkušenega sredstva. Vsaka, zlasti pa velika vojna je sicer uničila vse stare vrednote, ampak jih je po koncu tudi vzpostavila, večino med njimi kot nove. Sedaj pa smo priča le podiranju starih vrednot, novih pa ni ali pa vsaj ne verujemo vanje - torej niso vrednote...

Ampak kaj bi jamrali. Za nas fosile je to itak vseeno; vnuki pa bodo slej ko prej poskrbeli za sebe.

Howgh, je rekel Winnetou in Old Shatterhand mu je pritrdil.