Wednesday 5 November 2008

Amerika postaja pametna, morda tudi mi...

Pričakovanja - tudi naša - so se uresničila: Obama bo predsednik ZDA. Ogromno upanj svet stavi nanj; težko jih bo uresničil. Gotovo ne bo vseh, ampak v primerjavi z enim najslabših predsednikov, Bushem, so upanja upravičena. Ljudje so naveličani objestnosti, primitivizma, nasilja in zanemarjanja temeljnih vrednot, zaradi katerih naj bi bilo vredno živeti. Nekdo je zelo dobro definiral: Amerika se utegne spremeniti iz svetovnega policaja v svetovnega diplomata.

Ni slabo, da njegova izvolitev koincidira tudi pri nas s porazom vsega, česar v vodenju države s strani dosedanje garniture JJ, nismo marali in želeli. Morda pa vendarle postanemo vsaj za kanček bolj priljudni, strpni in pametnejši...?

Bila sva na obisku v Želimljah. Mihela je kar precej prizadeta - morda bolj fizično kot psihično. Še kar dobro prenaša dejstvo, da so se ji pojavile metastaze v pljučih, ki jih - za sedaj kar uspešno - zmanjšuje z obsevanjem. Seveda z vsemi posledicami kemoterapije: slabostjo, izgubo las itd. Kljub temu je kar optimistične volje - saj kaj pa naj bi drugega. Ugotovila sva, da človek pač naredi vse, kar more in kar naj bi bilo stvari v korist. Če pa potem stvar bolj ali manj uspe ali ne uspe - pa je izven možnosti, ki jih ima; zato je treba stvari potem pač vzeti v zakup...

Pri meni je stvar zaenkrat v redu - z izjemo križnih in/ali ramenskih bolečin in, kar je posebej "zaskrbljivo", konstantnega pridobivanja na teži ter volčjega apetita (za dobre stvari). Ampak sklepne bolečine dajejo tudi Ma, ki so ji danes merili kostno maso itd. Nič dramatičnega, ampak seveda vse letom primerno. Nekateri menijo, da je že starost 80 sama po sebi bolezen...!? Morda res, ker se npr. vsa anketna povpraševanja, ki jih dobivamo po telefonu, končajo tisti hip, ko kar na začetku povem, da imam 80 let. Očitno smo za karkoli pomembnejšega ali tvornejšega v tej družbi, tudi za izražanje mnenja, nezanimivi in pač "že onkraj"... Ampak - prava reč ! Čeprav smo gotovo pametnejši od upokojenskega liderja Erjavca. Zanj pa bi bil že res skrajni čas, da ga njegovi stranskarski podaniki sunejo v rit in to takoj ! Ne vem, ali se ne zaveda, da s svojim obnašanjem izgublja še zadnji skromen preostanek kredibilnosti in značajnosti ? Ali pa mu je zanjo vseeno ? Potem pa tak človek ne sme voditi ničesar, niti gasilskega društva ne !!! Kako bi se to dalo dopovedati njegovim strankarskim kolegom ???

Ampak tudi Erjavca bomo, upam, preživeli. Howgh !

No comments: