Že brusijo skalpele...

Končno sem po nekaj telefonskih telovadbah dobil dokončni datum: 18. se javim na Petra Deržaja, kjer me bodo 19. t.m. operirali in sicer z odprtim rezom. Najbrž je tako bolje, ker se bo dalo videti, če je še kje kaj pred levim črevesnim ovinkom, kamor kolonoskopska sonda ni mogla. Pa tudi limfne vozličke v okolici bo lažje vzel za vzorec. Druga pozitivna stvar je hospitalizacija v Petra Držaja, kar je neprimerno prijazneje kot v KC. V slabši prognostični postoperativni varianti bo potem morda potrebna še kemoterapija - z dokaj znanim sledečim scenarijem: za nekaj časa bo OK, nato ob kontroli kaka recidiva, spet kemoterapija itd, dokler čisto na koncu ne zgubiš bitke z rakom. Ampak res pa je, da to traja lahko še nekaj let. Ampak če izključim možnost, da se ob potresu podre name streha ali da me povozi avto, bo od nečesa le treba umreti. Srce pa imam OK - kaj pa je že tretji najpogostejši vzrok...?