"Bodimo za trenutek realno pragmatični. Lorenci je napisal, da je ena od možnih rešitev Pahorjev odhod s politične scene. To bi uspel narediti samo kongres SD, ki bi mu kot predsedniku stranke odrekel zaupnico. Ali je kljub naraščanju nasprotnikov njegove kompromisarske politike le-teh že dovolj za tak sklep, ne ve nihče. Analiza te vrste bi bila izredno potrebna in hvalevredna.
Druga možnost je izzvati vladno krizo; za to bi bilo potrebno, da bi nasprotovali vsi koalicijski partnerji, pa še kdo iz SD zraven To je malo verjetno, ker si v času hude gospodarske krize nihče ne bi upal prevzeti odgovornost še za politično krizo. In zato ima Pahor sijajen alibi ter prav zato lahko do nezavesti vztraja pri svoji samovšečni politiki.
Res smo v nezavidljivi stiski in na nek način v slepi ulici. Toda če bo revolt naraščal (vseeno zakaj - zaradi odpuščanj, gospodarske stiske ali nadaljnega razkrajanja občih vrednot), se utegne zgoditi tudi kaj nepredvidljivega. Ulica se lahko spočne zaradi tisoč vzrokov. In prav ta nepredvidljivost (edina predvidljiva stvar je stopnjevanje ekonomske krize) vzbuja skrb.
S svojim nesmiselnim vedenjem pa prav Pahor prispeva k stopnjevanju te krize in negotovosti. Ampak on trmasto vztraja, razen ogorčenih posameznih pisem pa ni sile, ki bi se mu uprla…!!!
What to do now ?"
Sicer pa se moja driska konstantno slabša, zato sem se odločil za dvodnevno stradanje, kar je ob težavah z zobmi, ko me moj zoboderec veselo mesari, še dobrodošlo. Le škoda je za kondicijo, ki itak ni kaj prida, pa bo še padla. Toda - kaj pa naj bi ? Nikakor ne morem doseči dobrega stanja izpred dveh mesecev. Po mojem gre za kako vnetje v črevesu; mislim pa, da UZ prihodnji teden ne bo mogel pokazati česa takega. Torej mi kolonoskopija najbrž ne uide.
Ali se je že začelo...?
No comments:
Post a Comment