Matilda vseeno prihaja...

Nič ne bo z mnenjem, da sem odrinil Matildo. Bil sem pri kirurgu, ki mi je povedal, da je marker pozitiven (maximum je 4 nekih enot, moj zadnji pa je 4,7). Kar zaskrbljuje, je trend: januarja je bil nekaj čez 1, koncem februarja 2,7, sedaj pa je že preko meje. UZ ni nujno, da kaj pokaže, če je stvar v začetnem stadiju in ni dovolj velika, da bi bila za UZ zaznavna. Tudi ni nujno, da je v istem organu (črevesje); celo je verjetneje, da je v soseščini (jetra, slinavka).

Zato me je poslal na CT, ki naj podrobneje pokaže, kaj (če je) je narobe. Ker bi z napotnico bil na vrsti šele julija, bom šel samoplačniško, kar pomeni, da sem dobil rok že za 14.4. No, takrat bo verjetno bolj jasno, kaj bo za 100-riti. Morda še kolonoskopija, ali kemoterapija ali celo operacija - kdo bi vedel. Vsekakor drži, da se raka najbrž ne bom več znebil (kar velja za zlato pravilo - zelo redki so, ki se ga znebijo za vedno; slej ko prej pride nazaj !) in je seveda sedaj le vprašanje dobe preživetja (3 leta, pet let ? več pa skoraj gotovo ne).

Seveda pa nima smisla, da se s tem nonstop obremenjujem. Treba je le pomisliti, da sem star skoraj 80 in mi to že nekako "pripada". Seveda se bo Ma življenje močno spremenilo - ampak tudi to bo treba vzeti v zakup; saj objektivno ne bo moglo trajati dolgo...

Tako je pač na tem svetu; vse mine, tudi človek...!