Danes sva bila z Ma na Krimu. Šla sva s ceste, ki pride pod Krim nad Gornjim Igom in tako nama je preostalo ca 250 višinskih metrov. Na tabli je pisalo 40 minut, midva sva hodila 50, kar smatram za lep dosežek za najina leta. Kljub hudemu vetru in dokajšnjem mrazu sem se potil kot hudič in sem se zgoraj preoblekel. Dom je bil seveda zaprt, čeprav je prišlo ( in se razočarano vrnilo) najmanj 30 ljudi. Se ne splača, kljub dostopnosti z avtom prav do vrha, da bi bilo odprto na lep petkov dan ? Pot je hudo strma in za naju dokaj naporna, ampak sva zadovoljna, da je šlo. Razgled je bil seveda bolj kilav, pa nič zato.
Zadnje čase imam občutek, da mi slabi vid; sumim, da bo treba postkataraktno kapsulotomijo (lasersko izvrtanje luknjice v zadnji ovojnici leče, ki ostane po operaciji in se počasi zamotni). Ma je to že opravila; sam pa moram poskrbeti za to pri dr. Olgici. Kar zadeva zadnjične posle, pa s spretno uporabo Seldiarja stvar obvladujem do te mere, da ni treba ponoči mazati školjke...
Zanimiva je poostritev volilne kampanje - tudi Türk je prisiljen zaostriti stališča in kot kaže, bo zelo verjeten zmagovalec. Ljudje se odmikajo od sedanje politične opcije - inflacija, ki postaja resno zaskrbljujoča, pa k temu še dodaja svoj obolus. Upajmo, da bo torej vsaj bodoči predsednik znanilec konca te grozljive črnuške vlade...!
Subscribe to:
Post Comments (Atom)
No comments:
Post a Comment